V času epidemije in po njej so številna mesta začela bolj intenzivno spodbujati hojo in kolesarjenje. Tudi v Sloveniji se je osebna mobilnost prebivalcev spremenila v prid kolesarjenju in hoji. Zato smo na IPoP preko povabila med slovenskimi občinami izbrali eno, ki ji bomo to poletje ponudili pomoč pri uvajanju ukrepov za bolj varno in udobno hojo in kolesarjenje.
Pandemija COVID-19 je posegla v naša življenja na številnih področjih, med drugim so z njo povezani ukrepi spremenili tudi mobilnost. Zelo hitro so se po različnih kanalih začele širiti novice o mnogih tujih primerih spodbujanja hoje in kolesarjenja. Tako imenovana nova realnost v času epidemije je bila idealna priložnost za uvajanje ukrepov spodbujanja aktivnih oblik mobilnosti, saj so neobičajne razmere dobro izhodišče za ustvarjanje novih (potovalnih) navad. Hkrati je Svetovna zdravstvena organizacija v luči epidemije izpostavila pomen omejevanja širjenja virusa in izboljšanja pogojev za aktivno mobilnost kot prispevek k temu. Poleg vidika zdravja pa so pomembni tudi drugi argumenti v prid uvajanju ukrepov za spodbujanje kolesarjenja in hoje v času epidemije: krajše vsakdanje poti posameznikov, zmanjšane kapacitete javnega prometa ter priporočilo o ohranjanju fizične distance metra in pol. Poleg tega pa večji delež aktivne mobilnosti zmanjša onesnaženja zraka, kar velja tudi za čas po koncu epidemije.
Na IPoP – Inštitutu za politike prostora smo o »koronamobilnosti«, ki temelji na hoji in kolesarjenju, pisali veliko. Povzemali smo tuje primere, pozvali slovenske občine, da izkoristijo razmere in namenijo več prostora pešcem in kolesarjem, ter na aktualnega ministra za infrastrukturo naslovili dopis s sporočilom, da naj Slovenija v času okrevanja po epidemiji spodbuja trajnostno in aktivno mobilnost. Na tak način smo tudi pozvali državno raven, da podpre občine pri prizadevanjih za prilagajanje prometa epidemiji. Ne glede na preklic epidemije v Sloveniji, se je po navodilih ukrepov še vedno treba držati. Poleg tega je nedavna raziskava AMZS pokazala, da bodo Slovenci po epidemiji spreminjali osebno mobilnost in pogosteje izbrali hojo in kolesarjenje. Zato smo povabili občine, ki bi želele izvesti ukrep(e) za prilaganje prometa po epidemiji. Vabilu se je v roku odzvalo osem slovenskih občin. Ker so bile prijave zelo dobre, je bila izbira težka.
Prijave vseh občin so vključevale smele ideje ukrepov za izboljševanje pogojev za hojo in kolesarjenje. Predlagani ukrepi v prijavah so bili zelo ambiciozni in kažejo na to, da je čas za prilagajanje prometa v prid hoji in kolesarjenju dober. Po mnenju komisije je najbolj prepričljivo prijavo poslala občina Škofja Loka. Skupaj bomo izbrano ulico v Škofji loki spremenili tako, da bo hoja in kolesarjenje po njej bolj varno za pešce in kolesarje vseh starosti. Ukrepe bomo oblikovali skupaj s prebivalci in aktivnosti podprli z obsežno komunikacijsko kampanjo, s katero bomo k oblikovanju podobnih ukrepov spodbujali tudi druge občine.
Vabilo je del aktivnosti projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstev Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
IPoP – Inštitut za politike prostora si v primeru sprememb glede sofinanciranja iz sredstev projekta LIFE IP CARE4CLIMATE pridržuje pravico, da aktivnosti predvidene v vabilu deloma ali v celoti ne izvede.
Vir naslovne fotografije: Shutterstock
