Vlada napoveduje tretji paket ukrepov za spopadanje s posledicami epidemije. Na IPoP se pridružujemo pobudam, da se ta paket ukrepov usmeri v t.i. zeleno okrevanje, torej v ukrepe, ki bi ob kratkoročnem zagonu gospodarstva prinašali tudi dolgoročne koristi za okolje, družbo, podjetja in posameznike.
Konec aprila smo se tako pridružili nacionalnemu zavezništvu za zeleno okrevanje gospodarstva, ki ga je oblikoval CER – Center energetsko učinkovitih rešitev, podpiramo pa tudi Zeleni odgovor na krizo COVID-19, s katerim Greenpeace Slovenija poziva Vlado RS, da postavi na prvo mesto ljudi in dobrobit naravnih ekosistemov, ki nam omogočajo življenje. Denarno pomoč naj usmeri stran od okolju škodljivih dejavnosti, v železniško in kolesarsko infrastrukturo, čiste energetske rešitve, okolju prijaznejše kmetijstvo in povečano lokalno oskrbo s hrano.
Prav tako pa nadaljujemo s svojimi prizadevanji za trajnostno preoblikovanje prometnega sistema v času pandemije in po njej. V tem okviru smo ta teden poslali tudi dopis ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu, ki smo mu dodali tudi nekaj konkretnih predlogov spodbud in ukrepov, ki bi jih bilo mogoče vključiti v paket ukrepov za spopadanje s posledicami epidemije:
- Širitev infrastrukture za kolesarjenje in hojo. Podpora investicijam občin v kolesarske povezave in širjenje infrastrukture za hojo v naseljih. Kolesarska infrastruktura je ključna tudi za razvoj mikromobilnosti, kot so e-skiroji, poleg tega pa lahko začasno prevzame tudi del potnikov javnega potniškega prometa, ki dlje časa ne bo mogel delovati s polno kapaciteto.
- Razvoj in širitev sistemov za izposojo koles, v povezavi s postajališči javnega prometa. Nadgradnja z električnimi kolesi za večji doseg in širjenje baze uporabnikov v regije, pri čemer morajo biti sistemi usklajeni med občinami v regiji. Premišljeno dopolnjevanje s sistemi za izposojo e-skirojev.
- Spodbude za nakup e-koles. Poleg sistemov za izposojo e-koles so pomembne tudi spodbude posameznikom in podjetjem za nakup e-koles ali flot službenih e-koles, ki so že predvidene v programu Podnebnega sklada.
- Spodbude za nakup koles. Nekatere države so za spodbujanje vsakodnevnega kolesarjenja uvedle tudi spodbude za nakup koles.
- Investicije v državno kolesarsko infrastrukturo. Kot kaže praksa kolesarsko razvitejših držav so za razvoj e-kolesarjenja med naselji v regiji ključne regionalne kolesarske povezave in t.i. kolesarske avtoceste, ki obenem služijo tudi razvoji turizma.
- Razvoj mobilnosti kot storitve. V preteklih letih so bili že pripravljeni okviri za upravljavca in enotno financiranje javnega prometa, za razvoj mobilnostnih platform in mikromobilnosti, kot so e-skiroji. Javni promet nujno potrebuje informacijsko posodobitev in povezavo vseh ponudnikov, sistemov za izposojo koles, sistemov za souporabo avtomobilov v t.i. mobilnost kot storitev (angl. Mobility as a Service – MaaS).
- Vlaganja v železniško infrastrukturo. Posodobitev in nadgradnja železniških prog, signalno-varnostnih naprav, postajališč in postaj v okviru večjih regij (Osrednjeslovenska, Podravska, Savinjska) in povezav med njimi. Slednje vključuje predvsem hitro železniško povezavo Ljubljana – Celje – Maribor, z navezavami še na druga regijska središča.
Ker je mnogo pristojnosti v zvezi z zgornjimi predlogi v rokah občin se nam kot posebej pomembne kažejo ustrezne hitre spodbude občinam, tako za širjenje infrastrukture za kolesarjenje in hojo, sistemov za izposojo koles, pa tudi za polnilne infrastrukture za e-mobilnost, kot tudi spodbude za lokalni javni potniški promet, ki je v tej krizi še posebej na udaru.
Dopis ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu
Foto: Marko Peterlin IPoP (CC BY-NC 4.0)
Prispevek je nastal v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE LIFE17 IPC/SI/000007.
