Zunaj so male lokalne akcije

Zakaj in kako podpirati skupnosti v ustvarjanju prostora?

O vključevanju javnosti je bilo napisanega že zelo veliko. Od poznih šestdesetih let, ko je Sherry Arnstein vpeljala lestvico participacije, se participacijo v urejanju prostora nenehno raziskuje, članki na to temo pa so stalnica strokovnega tiska. Participacija je družbena tema, družbeno-ekonomski kontekst participacije pa se stalno spreminja, zato ni nič narobe, da je raziskovanje participacije stalen del ved povezanih z urejanjem prostora. Seveda pa raziskovanje samo ni dovolj, če iz dognanj ne izhajajo novi načini omogočanja in spodbujanja participacije v urejanju prostora in projekt Zunaj¹ je točno to – sodobna oblika podpore skupnostim, ki želijo ustvarjati prostor.

Ena od značilnost današnje družbe je, da ljudje z veseljem izrazijo svoje žeje in pričakovanja. Veliko hitreje in bolj neposredno, kot pred desetletji. Ljudje niso več pripravljeni le poslušati, radi tudi govorijo in v svoji lastni dinamiki spreminjajo prostor, ki ga uporabljajo oziroma s katerim se identificirajo. Za področje participacije v urejanju prostora to pomeni, da obstaja množica posameznikov in skupnosti, ki se mogoče ne bodo želeli vključevati v dolge javne razprave, za katere je težko reči, ali bodo postregle s kakšnim vidnim rezultatom ali ne. Vendar pa to ne pomeni, da teh ljudi in skupnosti prostor, mesto, ne zanima. Še kako jih zanima! Z veseljem bodo prijeli za lopato ali čopič ter nekaj popravili, organizirali ulično zabavo, spodbudili sosede k skupnemu urejanju parka in podobno. Mnogo skupnosti v mestu z veseljem sodeluje pri izboljševanju odprtih prostorov mesta, če jim je le na voljo majhna podpora, da jim olajša izvedbo majhne lokalne akcije, ki so si jo zamislili.

Lokalna akcija Krakovski kotiček / Foto: Nejc Trampuž

O pilotni izvedbi projekta leta 2019

V letu 2019 sta prostoRož in IPoP – Inštitut za politike prostora v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana zagnala projekt Zunaj, namenjen podpori malim lokalnim akcijam, ki so si jih zamislili prebivalci Ljubljane.

Projekt Zunaj predstavlja podporo za skupnosti, ki jih zanima ustvarjanje prostora (ang. placemaking). Kako skupnostim stopiti naproti pri izvedbi njihovih lastnih idej, na primer urediti okolico bloka, organizirati kino večer v soseski, postaviti novo klop na postajo in podobno? Predpostavka projekta je bila, da veliko lažje podpremo razvoj vsebin, ki so jih oblikovali prebivalci sami in se nanašajo na prostore, ki so jih izbrali prebivalci, kot da ljudem ponudimo sodelovanje pri izboljševanju prostorov, ki smo si jih mi izbrali, z vsebinami, ki se nam zdijo najboljše. Ljudje se pač najraje ukvarjajo s prostori, ki jih imajo radi.

Vloga stroke v tem procesu je bila oblikovati pogoje in kriterije, na podlagi katerih je izločila tiste predlagane majhne lokalne akcije, ki niso izpolnjevale vseh pogojev, in na podlagi kriterijev oceniti ostale ter izbrati tiste, ki so bile nato deležne organizacijske in materialne podpore – 500 EUR za kritje materialnih stroškov. Oblikovanih je bilo deset enostavnih pogojev: na primer, da mora biti prostor javno in brezplačno dostopen, ima več aktivnih podpornikov ter je zanj pripravljen načrt vzdrževanja. Tudi kriterijev je bilo deset: na primer, da projekt spodbuja druženje na prostem, spodbuja povezanost lokalnih skupnosti in da predstavlja korist za skupnost, ne posameznika.

Razpis je bil odprt nekaj tednov (spomladi 2019), oglaševali pa smo ga na različne načine: od spletnih objav, do člankov v medijih in fizičnega deljenja letakov po soseskah in parkih.

Lokalna akcija Rdeča klop / Foto: Nejc Trumpež

Navdih za Zunaj smo dobili pri tujih mehanizmih vključevanja prebivalcev v ustvarjanje prostora, na primer pri dunajskem Grätsel Oase in ameriškem Neighbourhood matching Fund. Pri tem smo se začeli spraševati, če ni morda slovenski kontekst manj primeren za tovrsten razpis, saj ljudje niso vajeni tovrstnih mehanizmov podpor? Kljub počasnemu nabiranju prijav na začetku smo na koncu prejeli kar šestdeset prijav, kar je bilo nad pričakovanji. Proces izbora je bil zahteven predvsem zaradi množice dobrih prijav in zanimivih majhnih lokalnih akcij, ki so jih pobudniki želeli izvesti.

Na podlagi kriterijev smo izbrali deset pobud za male lokalne akcije². Pazili smo, da so bili raznoliki, saj je šlo v letu 2019 za prvo, pilotno izvedbo projekta in zanimalo nas je, kako se obnese podpora različnih vrst lokalnih akcij.

Vsaka akcija je imela svojega mentorja – to je bil predstavnik prostoRoža ali IPoP-a, ki je izvajalcem nudil organizacijsko pomoč. Skupnost izvajalcev akcije je z mentorjem pripravila načrt izvedbe, ki je vključeval predvidene materialne stroške, medtem ko je bilo delo prostovoljni vložek skupnosti. Mentor je skrbel tudi za komunikacijo s predstavniki MOL. Komunikacija je ključna za projekte, kot je Zunaj; komunikacija med člani skupnosti, ki akcijo izvajajo, komunikacija s predstavniki NVO, ki izvajajo projekt podpornega mehanizma ter komunikacija s predstavniki mesta – lokalnimi uradniki.

Predstavniki zmagovalnih lokalnih akcij / Foto: Nejc Trampuž

Skupnost

Del namena projektov, kot je Zunaj, je tudi podpora pri grajenju skupnosti. Temelji na ideji, da so mesta, v katerih so skupnosti bolj povezane, prijetnejša za življenje. Poleg tega so varnejša. Vendar pa je vsaj tako pomembna tudi krepitev vezi znotraj mestne uprave. Za uspešno sodelovanje s skupnostmi je nujno sodelovanje in usklajevanje različnih oddelkov. V Zunaj so sodelovali Oddelek za varovanje okolja, Oddelek za urejanje prostora, Oddelek za gospodarske dejavnost in promet in Oddelek za lokalno samoupravo Mestne občine Ljubljana. Skupnosti, ki sodelujejo v procesu urejanja prostora, morda ne razumejo ločnic med pristojnosti različnih oddelkov. To vsekakor tudi ni naloga skupnosti, zato pa terja nov način sodelovanja med različnimi mestnimi oddelki. Ti lahko skupnosti, s katerimi je mesto prišlo v stik preko projekta, kot je Zunaj, naslovijo tudi v drugih primerih urejanja prostora. Skupnosti, ki jih zanima javni prostor in se vključujejo v javno življenje ni neomejeno. V sklopu projekta, kot je Zunaj izvemo tudi, kje se te skupnosti nahajajo in na katere prostore so posebej navezane. Zato jih lahko kot sogovornike povabimo tudi, kadar v teh delih mesta načrtujemo druge ukrepe, saj: (1) skupnosti vedo veliko o območjih, v katerih so aktivne, (2) prostor jih zanima in zelo možno je, da se samoiniciativno javile, zato je bolje, da jih vključimo v zgodnejših fazah.

Lokalna akcija Spet prijatelja na Prulah / Foto: Nejc Trampuž

 

Naučene lekcije in priporočila ter mnenja za prihodnje izvajanje (lessons learned)

Zunaj je bil pilotni projekt, ki ga je smiselno razvijati naprej, v smer nekakšnega mehanizma. To pomeni, da bi bil razpis Zunaj odprt vse leto in da bi skupnosti projekt lahko prijavile takrat, ko so nanj pripravljene in prepoznajo potrebo v prostoru. Tako bi se povečevalo število kvalitetnih prostorov, ki bi nastali v partnerstvu mesta in lokalnih skupnosti. Mesto bi tako prihranilo kar nekaj sredstev, saj je tovrstno urejanje prostora za mesto majhna investicija in manjša, kot bi bila, če bi se urejanja tega prostora lotilo na običajen način od zgoraj (ang. top-down). Hkrati mesto pridobi pomemben vložek v obliki prostovoljnega dela lokalnih skupnosti.

Pri projektu Zunaj oziroma projektih te vrste, pa ne smemo pozabiti, da so namenjeni majhnim lokalnim akcijam, kar pomeni, da se jih ne sme uporabiti za akcije ali ukrepe, ki so večji ali celo domena javnih investicij. Ne smemo pozabiti, da je podpora malim lokalnim akcijam znašala 500 EUR na akcijo in morajo biti zato pričakovanja glede obsega malih lokalnih akcij sorazmerna. To ne pomeni, da se sredstva ne smejo povečati, ampak da jih je smiselno povečevati postopoma.

Tveganje pri tovrstnih projektih je, da postanejo domena tradicionalno urbanih skupnosti srednjega razreda oziroma sloja prebivalcev. Največkrat so podprte skupnosti, v katerih delujejo izobraženi posamezniki, z veščinami prijavljanja projektov. S tem seveda ni nič narobe, ampak gotovo je eden izmed izzivov, kako razširiti spekter prijaviteljev tudi na tiste iz manj premožnih družbenih slojev, ki smo jim včasih rekli delavski razred. Mesto je namreč od vseh in mehanizmi, kot je Zunaj, imajo smisel le, če podpirajo dovolj raznolike skupnostne prakse.

Lokalna akcija Gozdni pumptrack v Zadobrovi / Foto: Nejc Trumpež

¹Zunaj je projekt Mestne občine Ljubljana. Zunaj je nastal na pobudo urbanističnega studia prostoRož in IPoP – Inštituta za politike prostora leta 2019. Pobudniki in izvajalci akcij so prebivalci Ljubljane. Več o projektu: https://ipop.si/2019/02/01/zunaj/

²Opise posameznih akcij najdete tukaj: http://prostoroz.org/portfolio/items/zunaj/

Naslovna fotografija: Lokalna akcija Terasa v gozdu v Šiški / Foto: Nejc Trumpež

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri