V preteklih desetletjih sta se prometna infrastruktura in urejanje prostora tudi v naši državi povsem podredila osebnim avtomobilom, katerih število na prebivalca se je v tem času povečalo nad evropsko povprečje. Avtomobili so postali prevladujoče prevozno sredstvo. V mestih, ki so cilj večine poti, avtomobili onesnažujejo zrak in ustvarjajo zastoje, prometna infrastruktura pa s cestami in parkirišči zaseda zelo veliko prostora. Ko mesta zagotavljajo obsežne parkirne površine, s tem zmanjšujejo obseg in kakovost javnega prostora in okolja, hkrati pa spodbujajo še večje povpraševanje po parkiranju. Oblasti se v naseljih po vsej Sloveniji srečujejo z izzivom, kako v visoko motorizirani družbi zagotoviti kvaliteto bivanja.
Pomaga lahko parkirna politika. To je formaliziran dogovor lokalnih oblasti in skupnosti o urejanju mirujočega prometa, ki je po hierarhiji podrejen celostni prometni strategiji in je sestavljen iz zbirke dobro usklajenih ukrepov. Sodobne parkirne politike temeljijo na optimalni izrabi površin za parkiranje in praviloma zmanjšujejo ponudbo parkirnih mest, ali pa vpeljujejo nove parkirne režime, s katerimi vplivajo na zmanjšano uporabo avtomobilov. Ukrepi parkirne politike zagotavljajo, da ljudje, ki parkirišče najbolj potrebujejo, parkirno mesto lahko vedno tudi najdejo. Ostalim uporabnikom pa ukrepi koristijo tako, da ustvarijo prostor za druge rabe prostora in ureditev infrastrukture za pešce, kolesarje in javni potniški promet. Z uspešno izvedenimi ukrepi parkirne politike dobijo središča mest bolj kakovosten, pester, zdrav in varen javni prostor ter postanejo bolj dostopna za vse vrste transporta vključno z avtomobili. Ali povedano krajše, dobra parkirna politika pomembno izboljšuje mestno okolje in pogoje bivanja za vse.
Proces izdelave parkirne politike
Dobra parkirna politika za vsako lokacijo v naselju določa najbolj primeren parkirni režim in skrbi, da ta kar najbolje koristi mestu in njegovim uporabnikom. Parkirno politiko se izdela z vključevanjem javnosti na podlagi podrobnih analiz. Analitični del vključuje pregled občinskih planskih dokumentov, raziskave potreb po parkiranju in mobilnostnih navad. Pri tem je ključna analiza parkirnega utripa, ki nam za vsako parkirno mesto nudi podatek, kdaj in koliko časa je bilo parkirno mesto zasedeno oziroma prosto. Z obdelavo teh podatkov lahko sklepamo, kdo so uporabniki parkirišča: stanovalci, uporabniki mesta ali zaposleni. Vsako skupino nato naslovimo z ustreznimi ukrepi ter z omejitvami ali spodbudami vplivamo na njihove navade. Klasičen primer parkirnega izziva so lahko zaposleni, ki v delovnem času zasedejo parkirišča v bližnji okolici izvajalca storitev in tako preprečijo strankam, da bi lahko parkirale blizu storitev. Možna rešitev je, da na takšnem parkirišču uveljavimo kratkotrajno brezplačno parkiranje za stranke, zaposlenim pa uredimo možnost parkiranja drugod. S finančnimi ukrepi lahko delodajalec tudi dodatno spodbudi zaposlene k manjši uporabi osebnega avtomobila in poskrbi, da se odpravijo na delo peš, s kolesom ali JPP ali pa se organizirajo in potujejo v sopotništvu.
Primer Trebnje
za Občino Trebnje smo opisane analize izdelali v partnerstvu Kombinat arhitektov, City Studia in vodilnega partnerja IPoP – Inštituta za politike prostora. Rezultate analiz smo najprej predstavili vodstvu občine, na javni razpravi pa še ostalim deležnikom in prebivalcem Trebnjega. Udeleženi stanovalci, predstavniki javnih zavodov, gospodarstva in lokalov so kot največji poznavalci obravnavanega območja prispevali informacije o problemih, parkiranju in možnih rešitvah. Skupaj smo oblikovali seznam izzivov in potencialov, za katerega smo nato izdelovalci oblikovali primerne ukrepe ter prebivalce z njimi seznanili na naslednji javni obravnavi. Želeli smo si, da bi prebivalci ukrepe vzeli za svoje, zato smo jih povabili, da se opredelijo, kateri ukrepi bi bili zanje sprejemljivi, kateri ne in kaj jih pri posameznih ukrepih skrbi. Ves čas smo Trebanjsko javnost tudi obveščali o procesu priprave parkirne politike in njenem pomenu za naselje. S pomočjo občinske uprave smo objavili prispevke v občinskem glasilu in na spletni strani, na občinskem družabnem profilu Facebook pa se je razvila tudi res živahna razprava.
Vključevanje javnosti
Vključevanje zainteresirane lokalne javnosti v proces izdelave parkirne politike je pomembno za vse sodelujoče – za prebivalce, za gospodarstvo, za mestno oblast in tudi za izdelovalce. Možnost parkiranja zaradi svobode, ki jo prinaša avtomobilnost, marsikdo jemlje precej osebno, zato je pomembno, da vsi akterji, prebivalci in obiskovalci, dobro razumejo razloge za uvajanje novih parkirnih režimov ter da imajo možnost sodelovati pri oblikovanju rešitev. Sodelovanje z javnostjo tudi znižuje politično tveganje pri uvajanju manj priljubljenih ukrepov oziroma dviga legitimnost rešitev. Lokalni prebivalci pa so hkrati tudi pomemben vir informacij za izdelovalce parkirne politike, saj utripa kraja in navad prebivalcev ne moremo pridobiti zgolj z opazovanjem.
Rezultat
V Trebnjem so na začetku procesa vsi sodelujoči izražali željo po več novih parkiriščih. S pomočjo analize pa so uvideli, da je parkirišč že v osnovi bilo preveč in da je mesto lahko prijetnejše, če ne parkirajo vsi pred vrati ter so se zato lahko strinjali z novo parkirno politiko in jo podprli. Spoznali so, da v mestu potrebujejo predvsem urejene pločnike, trge in kolesarske steze, ne pa parkirišč, kjer zaposleni puščajo svoj avto.
Parkirna politika, strnjena v ukrepe, ki so bili zasnovani v sodelovanju z občino in lokalno javnostjo, je na koncu v Trebnjem dobila tudi svoj formalni okvir – soglasno sprejet Odlok o ureditvi mirujočega prometa v Občini Trebnje. Sledila bosta priprava pravilnika o dovolilnicah in predlog cen, ki sta ponovno dve pomembni in občutljivi temi, ki zahtevata dobro sodelovanje z javnostjo.
Občina Trebnje je spoznala, da je parkirna politika lahko tisti razvojni korak, ki bo mestu Trebnje omogočil razvoj po meri ljudi in dokazala, da je možno omejujočo parkirno politiko sprejeti tudi v malem mestu, če le poskrbimo, da prebivalci razumejo razloge za težave s parkiranjem in lahko soodločajo o novih rešitvah.
Dodatno branje
- https://ipop.si/2018/07/12/parkirna-politika-idrije-utemeljena-na-podatkih-in-oblikovana-skupaj-z-mescani/
- https://ipop.si/storitve/parkirna-politika/
- https://ipop.si/2018/07/12/parkirni-utrip-za-parkirno-politiko-utemeljeno-na-dejstvih/
—
Naslovna fotografija: parkiranje v mestnem središču Občine Trebnje / Foto: Urban Jeriha, IPoP (CC BY-NC 4.0)
