Društvo krajinskih arhitektov Slovenije – DKAS je v preteklem letu skupaj z Društvom za varstvo Alp CIPRA Slovenija in IPoPom ter s podporo Ministrstva za okolje in prostor zaključilo projekt Varstvo in razvoj slovenske krajine: Izhodišča za oblikovanje krajinske politike. Projekt je nastal kot odziv stroke na različna predhodna opozorila o tem, da sta skrb za varstvo in razvoj krajine v procesih urejanja prostora v Sloveniji nepovezana in premalo učinkovita.
Glavno sporočilo projekta je, da je slovenski sistem urejanja krajine resnično pomanjkljiv in da to že zmanjšuje vrednost slovenske krajine in povzroča težave lastnikom ter nosilcem urejanja prostora. V krajini in procesih upravljanja je mogoče zaznati znake in posledice neusklajenega delovanja različnih resorjev in drugih akterjev na različnih ravneh. Rezultati projekta so pokazali, da je z novimi rešitvami treba poskrbeti za:
- bolj usklajeno in povezano delovanje resorjev in posameznikov v krajini,
- boljši prenos resornih ukrepov in rešitev v prakso načrtovanja, varstva in upravljanja krajine ter
- bistveno izboljšati zavedanje o pomenu in vrednosti krajine med odločevalci in splošno javnostjo.
Sistem urejanja krajine je kompleksna struktura organizirane družbene skrbi za posamezne vidike urejanja krajine, kot za prakso rabe in urejanja. Odraža tudi družbene vrednote in politično soglasje glede ukrepanja. Glede na razkrite slabosti slovenskega sistema, je delovna skupina predlagala, da se Vlada RS in Državni zbor zavzameta za sprejem Krajinske politike Slovenije.
Vsebina
Delovna skupina je s kombinacijo analitičnih metod proučila razmere v praksi ter oblikovala izhodišča za krajinsko politiko. Te so narejene po meri značilnosti in potreb slovenske krajine in sistema urejanja krajine. V okviru projekta je s pomočjo medresorske fokusne skupine in tematskih delavnic bilo izvedeno naslednje: 1. izdelana poglobljena analiza načrtovanja, varstva in upravljanja krajine, 2. proučeni primeri krajinskih politik v izbranih državah ter 3. oblikovana izhodišča za krajinsko politiko in akcijski načrt za zagon dejavnosti. Ozaveščanje javnosti o pomenu varstva in razvoja krajine je potekalo preko delavnic za širšo javnost, srečanj s prebivalci v izbranih krajinah in javnih razprav.
Vključevanje resorjev in drugih akterjev
Medresorska fokusna skupina je bila sestavljena iz predstavnikov štirih ministrstev; Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstva za okolje in prostor. Na začetku se je skupina seznanila s cilji in strukturo projekta ter podala nekaj predlogov za izvedbo, ob koncu projekta pa je prisluhnila ugotovitvam in jih prav tako dopolnila s predlogi. Srečanja s fokusno skupino so bila za projektno skupino zelo koristna, saj so v prvi fazi pomagala usmeriti delo na tematskih delavnicah, na koncu pa so prispevala k uravnoteženju ocene stanja in oblikovanju rešitev. Sočasno so srečanja predstavnikom ministrstev omogočila dragoceno možnost za izmenjavo informacij in mnenj.
Tematske delavnice so bile organizirane v štirih različnih krajinskih okvirih (Ljubljansko barje, Jezersko, Ljutomersko Ormoške gorice, mesto Ljubljana), kot vodene razprave med predstavniki resornih organov in strokovnih služb s soudeležbo lokalnega prebivalstva. Na vabilo se je odzvalo 64 udeležencev iz 33 organizacij, na vseh delavnicah so sodelovali predstavniki MKGP, MOP in MK, našibkeje je bil v razpravah zastopan turistični sektor. Glavna ugotovitev delavnic je, da imajo predstavniki različnih strokovnih služb premalo možnosti za sodelovanje in usklajevanje rešitev ter da ljudje na terenu pogrešajo usklajeno strokovno svetovanje. Rešitev za obe težavi bi lahko predstavljale mobilne terenske svetovalne pisarne. Druga pomembna ugotovitev je, da več deležnikov opozarja na degradacije, ki jih povzroča spreminjanja rabe in urejanja prostora ter vidi rešitev za varstvo krajine tudi v uvedbi krajinskih načrtov za prenovo pridelovalnih površin in upravljanje zavarovanih območij.
Krajinska politika
Ugotovitve in predlogi projekta so predstavljeni v sklepnem poročilu z naslovom Koncept krajinske politike. Projektna skupina je ocenila, da razmere, ki vladajo v slovenski krajini in sistemu urejanja krajine, predvsem pa tudi spremembe, ki jih bodo sprožili podnebne spremembe, razvoj turizma, spremembe v načinu pridelave hrane in pridobivanja energije, povečujejo zanimanje za krajino in kličejo po organizacijskih in drugih ukrepih. Ti ukrepi naj bi učinkovito povezali zavedanje o pomenu krajine z ravnanjem akterje v procesih načrtovanja, varstva in upravljanja krajine. Izkušnje drugih držav kažejo, da se krajinska politika lahko učinkovito izvaja na različne načine, da je praksa urejanja razmer v načrtovanju, varstvu in upravljanju s pomočjo države in njenih organov različna in družbeno pogojena. Ugotovitve projekta Varstvo in razvoj slovenske krajine kažejo, da je aktualna slovenska krajinska politika pomanjkljiva in da jo je zato treba hitro in učinkovito nadgraditi oziroma posodobiti.
Krajinska politika je odraz širšega družbenega soglasja o vrednosti krajine in o tem, kako država skozi različne organe izvaja ukrepe varstva, načrtovanja in upravljanja krajine. Učinkovita krajinska politika zagotavlja pogoje za to, da lahko akterji v krajini delujejo informirano in povezano, da so njihova pričakovanja, cilji in ukrepi dobro usklajeni in da se med njihovimi ukrepi in dejanji ustvarjajo sinergije ter razvija kakovost krajine.
Akcijski načrt za obdobje 2020-2025
Proces nujno potrebnih sprememb v sistemu urejanja slovenske krajine lahko, po oceni sodelujočih v projektu, hitro požene že imenovanje stalne Medresorske delovne skupine za urejanje krajine. Taka skupina, sestavljena iz predstavnikov ključnih štirih ministrstev, lahko na ravni države zagotovi usklajevanje in koordinacijo resornih ukrepov ter podpre prenos prvih ukrepov iz akcijskega načrta v prakso.
Akcijski načrt za obdobje 2020–2025 je sestavni del Koncepta krajinske politike. Kot ključno rešitev za izboljšanje razmer načrt zahteva vzpostavitev javne službe za krajino, navaja pa še druge prioritetne ukrepe, ki so vsi razmeroma enostavni, ne zahtevajo velikega finančnega ali organizacijskega vložka in so uresničljivi v 5-letnem obdobju. To so:
- nadgradnja in upravljanje spletne strani na temo krajine;
- oblikovanje splošnih smernic za načrtovanje, varstvo in upravljanje krajine;
- izdelava priročnika za obravnavo krajine v prostorskem načrtovanju in presojanju vplivov na okolje;
- posodobitev Regionalizacije krajinskih tipov in preoblikovanje informacij v spletno aplikacijo;
- posodobitev nabora izjemnih krajin in njihovo formalno zavarovanje;
- vzpostavitev sistema finančnih mehanizmov za načrtovanje, varstvo in upravljanje krajine;
- izobraževanje in ozaveščanje o pomenu (načrtovanja, varstva in upravljanja) krajine.
Mednarodna konferenca, javne predstavitve
Delovna skupina je izhodišča in ugotovitve projekta večkrat predstavila zainteresirani strokovni javnosti na različnih dogodkih že tekom izvajanja projekta. Oktobra 2019 je DKAS organiziral tudi zaključno mednarodno konferenco z naslovom: Vse krajine štejejo!
Na konferenci v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je bil predlog Koncepta krajinske politike predstavljen domači in mednarodni strokovni javnosti. Udeleženci so lahko prisluhnili tudi izkušnjam katalonskega observatorija za krajino, ki je predstavlja posebno navdihujoč primer organizirane skrbi posamezne države za varstvo in razvoj krajine. Projekt Varstvo in razvoj slovenske krajine je zbudil tudi precej zanimanja kolegov iz Hrvaške in Srbije kar daje slutiti, da so vprašanja učinkovitega celovitega upravljanja krajine aktualna tudi v širši regiji. Skoraj sto udeležencev konference je nagovoril tudi državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon, ki je prav tako izrazil zanimanje za ugotovitve projekta.
Internetna stran, zbirka dokumentov
Eden od rezultatov projekta je spletna stran www.krajinskapolitika.si na kateri so poleg rezultatov projekta in aktualnih novic, zbrana tudi različna tematska gradiva in viri. Na spletni strani je dostopna Regionalna razdelitev krajinskih tipov iz leta 1998, med gradivi so tudi novejša diplomska in raziskovalna dela. Stran tudi po koncu projekta ostaja aktivna, namenjena spremljanju razvoja dogodkov na področju krajinske politike in krepitvi slovenskega sistema urejanja krajine, zbiranju tematskih gradiv in širjenju novic. Ena od zadnjih novic je, da ugotovitve projekta podpirajo tudi na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in da dekan, profesor dr. Emil Erjavec, priporoča odgovornim, da nadaljujejo aktivnosti projekta in da se na ravni države oblikuje delovno telo, ki bo poskrbelo za operativno pripravo in sprejem Krajinske politike Slovenije.
—
Foto: Maja Simoneti
