Nasprotujemo uvedbi obvezne uporabe kolesarske čelade

Odločno nasprotujemo predlogu Ministrstva za infrastrukturo za uvedbo obvezne uporabe kolesarske čelade. Izkušnje sicer izjemno redkih držav v svetu, ki so takšno ureditev uvedle, jasno kažejo, da bi uvedba prinesla znaten upad kolesarjenja kot oblike dnevne mobilnosti. Takšni učinki zakona bi bili v nasprotju z usmeritvami države in občin vsaj na področjih prometa, okolja, prostora in zdravja. Seveda pa ne nasprotujemo prostovoljni uporabi čelad.

Z velikim začudenjem smo sprejeli informacijo, da je Ministrstvo za infrastrukturo kot predlagatelj na portalu E-demokracija objavilo nov predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju: Zakon), ki vključuje tudi določila glede obvezne uporabe zaščitne kolesarske čelade za voznike in potnike na kolesu in lahkem motornem vozilu, in sicer ne glede na starost, ki jih v predhodno objavljeni različici Zakona ni bilo.

1. Obvezna uporaba kolesarskih čelad bo povzročila znaten upad kolesarjenja kot oblike dnevne mobilnosti

Obvezna uporaba čelad za vse udeležence v prometu je v svetu izjemna redkost. Edini dve državi, ki sta jo pred leti uvedli, sta Avstralija in Nova Zelandija, kjer je bilo že pred uvedbo vsakodnevno kolesarjenje redko, po uvedbi pa je še dodatno upadlo. V Avstraliji se je delež ljudi, ki kolesarijo na delo, zmanjšal z 1,7 na 1,3 %, v posameznih mestih pa je število kolesarjev upadlo za 30-40 %.

Upad obsega dnevnega kolesarjenja je v ostrem nasprotju s cilji države in občin predvsem na področjih prometa, okolja, prostora in zdravja. Kolesarjenje je eden najbolj hitrih, poceni in učinkovitih načinov za učinkovitejšo mobilnost in zmanjšanje prometnih zastojev v mestih, zato si je država med svoje cilje zapisala povečanje, ne zmanjšanje deleža kolesarjenja na delo. Prav tako si za to prizadevajo tudi mnoge občine, ki tako kot država, zadnja leta končno vlagajo tudi več sredstev v izboljšanje infrastrukture za kolesarjenje. Obvezna uporaba čelade bi vse te napore izničila.

2. Obvezna uporaba kolesarskih čelad bo povzročila povečanje stroškov za zdravstvo

Vsakodnevno kolesarjenje pomembno prispeva k redni telesni dejavnosti in k priporočeni količini fizične aktivnosti za ohranjanje telesnega zdravja, ki je po priporočili Svetovne zdravstvene organizacije vsaj 150 minut tedensko. Zmanjšanje obsega kolesarjenja bi tako povzročilo povečanje nenalezljivih kroničnih bolezni, kot so srčno–žilne bolezni, rak, sladkorna bolezen, bolezni kostno-mišičnega sistema in s tem še povečale pritisk na zdravstveni sistem.

Vsakodnevno kolesarjenje na delo je tudi eden od najbolj učinkovitih načinov za zmanjšanje onesnaženja zraka v mestih, ki pri nas povzroči okoli 1700 prezgodnjih smrti letno.

3. Obvezna uporaba kolesarskih čelad prelaga odgovornost na šibkejše udeležence v prometu

Zakon z uvedbo obveznosti za uporabo kolesarske čelade prelaga odgovornost za varnost na kolesarje kot šibkejše udeležence v prometu, kljub temu, da je osnovni namen prava zaščita šibkejših članov družbe. Na sistemski ravni, katere del je Zakon, bi morali predvsem poskušati odpraviti vzroke, ki predstavljajo nevarnost – količina in hitrost motornega prometa, neprimerno zasnovana infrastruktura, nestrpnost in slaba kultura sobivanja med različnimi udeleženci v prometu itd.

Prav tako Zakon s to določbo v slabši položaj postavlja socialno šibke, saj strošek za kolesarsko čelado nikakor ni zanemarljiv in je primerljiv s stroškom rabljenega kolesa.

4. Obvezna uporaba kolesarskih čelad ni utemeljena z vidika prometne varnosti

Po podatkih UKC Ljubljana število resnejših poškodb glave med kolesarji, sprejetimi v urgentnem bloku UKC Ljubljana zaradi prometnih nesreč, zadnja leta stalno upada, čeprav delež kolesarjenja na delo narašča. Pri tem je zanimivo, da upad nesreč s poškodbami glave ni več opazen po letu 2016, ko je bil sprejet zakon o obvezni uporabe čelade za vse mladoletne, kar kaže na potrebo po celovitem ovrednotenju učinkov omenjenega zakona.

Tudi podatki iz Ljubljane kažejo, da število poti, opravljenih s kolesom, v zadnjih desetih letih rahlo raste, v istem obdobju pa se je število nesreč kolesarjev s smrtnim izidom zmanjšalo. Med leti 2005 in 2010 so bile v povprečju več kot 4 smrtne nesreče kolesarjev letno, od leta 2011 dalje pa povprečno 1 na leto, pri čemer tudi skupno število nesreč upada.

Absolutno število nesreč oziroma poškodovanih tudi ni dober kazalec glede varnosti kolesarjev, saj je ključno razmerje med številom nesreč in številom prevoženih kilometrov. Na Nizozemskem je npr. v absolutnem številu resda veliko nesreč s kolesarji, a so po številu nesreč glede na število prevoženih kilometrov s kolesom daleč najbolj varna država za kolesarje na svetu. In to kljub temu, da 99% kolesarjev ne uporablja čelade. Žal Slovenija podatkov o številu kolesarjev in prevoženih kilometrov na ravni države ne zbira, na to temo imamo na voljo le podatke nekaterih občin.

5. Obvezna uporaba kolesarskih čelad bi zelo slabo vplivala na sisteme za izposojo koles

V Sloveniji ima že mnogo mest avtomatizirane sisteme za izposojo koles (Ljubljana, Kranj, Velenje, Jesenice, Novo mesto, Kočevje itd.), načrtujejo pa jih tudi v več drugih mestih. Sistem BicikeLJ je v Ljubljani pripomogel k rasti števila kolesarjev, pomembna pa je tudi korelacija z izboljšano varnostjo kolesarjev po uvedbi sistema v letu 2011.

Kot kažejo izkušnje iz Avstralije bi obvezna uporaba čelade zagotovo privedla do močno zmanjšane uporabe teh sistemov, kar bi imelo negativne učinke tako na prometni sistem kot tudi upravljanje in poslovanje teh sistemov s strani občin.

Ob tem bi radi poudarili, da vrsto rešitev v noveli Zakona pozdravljamo. Pretežno koristne se nam zdijo predlagane rešitve glede območja skupnega prometnega prostora, lahkih motornih vozil in posebnih prevoznih sredstev. Podpiramo tudi regulacijo preizkušanja avtonomnih vozil, čeprav se ne moremo strinjati s pavšalno pozitivno presojo posledic na okolje, saj vedno več študij po svetu kaže, da avtonomna vozila tudi v souporabi ne zmanjšujejo, temveč povečujejo količino avtomobilskega prometa v mestih. Zato je toliko bolj škoda, da bi lahko izrazito slabo utemeljena in brez javne razprave uvedena obvezna uporaba kolesarskih čelad na celoten Zakon vrgla izrazito slabo luč.

—

Fotografija: Kolesarska parada v Mariboru, 2019/ Foto: Chris Russell