Slovenija se že leta sooča z izjemno slabo situacijo na področju stanovanjske preskrbe. Dotrajan stanovanjski fond, pomankanje neprofitnih stanovanj, netrajnostna razpršena gradnja, nedosegljivost kakovostnih in cenovno ugodnih stanovanj mladim so posledice pomankanja ustrezne stanovanjske politike od osamosvojitve dalje. Tako na občinski kot na državni ravni se problematiki ne namenja dovolj pozornosti in se vanjo ne posega dovolj odločno. To nakazuje že podatek, da Slovenija za stanovanjsko preskrbo v povprečju nameni zgolj 0,04 % letnega proračuna, kar je močno pod povprečjem EU (0,54 %). Po letih zanemarjanja stanovanjskega področja je Ministrstvo za okolje in prostor letos začelo pripravo novega stanovanjskega zakona, ki je bil oktobra 2019 posredovan v javno razpravo.
Mreža Stanovanja za vse je v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije 19. novembra 2019 organizirala razpravo o predlogu novega Stanovanjskega zakona (SZ-2), na kateri smo gostili Aleša Prijona, državnega sekretarja na Ministrstvu za okolje in prostor, Mateja Križanca iz iniciative Kje bomo pa jutri spali?, Anjo Planišček s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Anjo Fortuna iz Mladinskega sveta Slovenije. Prek video nagovora se nam je pridružil tudi Sašo Rink iz Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana. Med udeleženci razprave je bilo preko 50 predstavnikov različnih nevladnih organizacij, mladih in drugih deležnikov oz. zainteresirane javnosti.
Državni sekretar z Ministrstva za okolje in prostor Aleš Prijon je predlog zakona na kratko predstavil in poudaril, da bodo z zakonom nalovili manko javnih najemnih stanovanj. Kot najpomembnejšo novost zakona je izpostavil prehod iz neprofitne na stroškovno najemnino, kar pa naj načeloma ne bi dražilo stroškov bivanja zaradi uvedbe stanovanjskega dodatka.
Sašo Rink, ki je udeležence nagovoril preko video posnetka, je kot ključni problem slovenske stanovanjske preskrbe izpostavil odsotnost sistemskega vira financiranja, ki bi omogočilo gradnjo javnih najemnih stanovanj, česar pa se žal tudi z novim zakonom ne uvaja. S tem so se v nadaljevanju strinjali vsi udeleženci posveta in poudarili, da bi moralo Ministrstvo za okolje in prostor na to jasneje in odločneje opozoriti Vlado.
Anja Fortuna iz Mladinskega sveta Slovenije je v predlogu zakona pohvalila predvideno javno najemniško službo in državno poroštvo kreditov ob nakupu stanovanja. Mnenja je, da bo slednje naslavljalo predvsem problem mladih na podeželju. Obenem je opozorila na nekatere pomanjkljivosti novega zakona in med drugim postavila vprašanje, ali bodo občine sploh sposobne servisirati stroške stanovanjskih dodatkov za subvencionirana stanovanja na trgu.
Anja Planišček je v predlogu zakona pozdravila prepoznanje stanovanjskih zadrug kot nujne dopolnitve javne stanovanjske preskrbe, saj so najemne stanovanjske zadruge v SZ-2 prvič zakonsko opredeljene. Obenem je poudarila, da zakon ne predvideva nobene konkretne podpore zadrugam, niti ugodnejšega dostopa do uporabe javnih zemljišč. Zakon bi moral nujno opredeliti, da javni partnerji zadrugi lahko podelijo tudi neodplačno stavbno pravico, pri čemer zemljišče ostane v javni lasti. Opozorila je, da različni členi zakona med seboj niso dobro usklajeni, tako na primer trenutni izračun stroškovne najemnine ni primeren za zadruge, katerih najemnina je običajno izračunana na podlagi dejanskih stroškov investicije in kredita.
Matej Križanec iz iniciative Kje bomo pa jutri spali? je zaključil, da zakon prinaša zgolj manjše kozmetične popravke, ki pa nikakor ne morejo uspešno nasloviti stanovanjske krize. Zakon ne podpira delovanja stanovanjskih skladov, še manj pa omogoča gradnjo neprofitnih stanovanj, ki jih že v tem trenutku potrebujemo vsaj 10.000. Vlada kljub velikim obljubam z gradnjo novih javnih stanovanj ne zagotavlja nič proračunskih sredstev, odgovornost za reševanje stanovanjskega vprašanja pa prelaga na občine in na posameznike.
Na posvetu se je razvila živahna razprava in zbrali smo kar nekaj predlogov o tem, kaj je v osnutku zakona dobro ter katere spremembe oziroma dopolnitve bi si želeli. Udeleženci dogodka so na koncu lahko tudi z glasovanjem označili predloge, ki se jim zdijo najbolj pomembni.
Cilj razprave je bil slišati različna stališča ter skupaj oblikovati Mnenje in pripombe na Osnutek Stanovanjskega zakona (SZ-2), ki smo jih posredovali na Ministrstvo za okolje in prostor.
Predloge in komentarje s posveta smo uredili v naslednje vsebinske sklope:
- Spodbujanje gradnje javnih neprofitnih stanovanja preko zagotavljanja sistemskega vira financiranja, dodatnega zadolževanja javnih stanovanjskih skladov in predkupno pravico javnih stanovanjskih skladov pri nakupu javnih zemljišč.
- Rast najemnine naj se veže na povprečno kupno moč prebivalstva.
- Omejitev rasti cene najemnin naj se veže na stanovanje in ne na najemnika ali posamezno pogodbo.
- Sankcije zaradi neobstoječe najemne pogodbe naj se iz najemnika prenesejo na najemodajalca.
- Iz zakona naj se črta določilo, ki omogoča nenapovedane obiske lastnikov v najemniškem stanovanju, kar predstavlja grob poseg v zasebnost.
- Stalno bivališče naj ne bo kriterij za pravico do neprofitnega najema v izbrani občini.
- Dodatno naj se spodbuja stanovanjsko zadružništvo.
- Ohranitev jamstvene sheme za posojila mladim na podeželju.
- Drugi predlogi.
Datoteko naslovljeno na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer so podrobneje opisani sklopi ukrepov, lahko najdete tukaj (PDF)..
—
Mrežo Stanovanja za vse ob IPoP sestavljajo Kulturno izobraževalno društvo PiNA (vodja projekta), Zavod PIP – Pravni in informacijski center Maribor, IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora in Avanta Largo, Zavod za družbeno komuniciranje.
Razprava je bila organizirana v okviru projekta Stanovanja za vse, ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo RS v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva 2019.
—
Fotografije: Razprava o predlogu novega stanovanjskega zakona / Foto: Nina Plevnik, Urban Jeriha, IPoP (CC BY-NC 4.0)
