Območje Tobačne je bilo pred dobrimi petimi leti v slabem stanju. Lep del stavb nekdanje tovarne je bil porušen, na njihovem mestu pa je zevala velikanska gradbena jama. Večji deli preostalih stavb so bili prazni, IMOS, takratni investitor, pa je bil pred stečajem. Hkrati je pomen Tobačne v zavesti meščanov počasi bledel, tako kot je bledela promocijska slika Imosovega projekta Tobačna mesto, ki je stal sredi Tobačne.
Vendar se je zgodba v nekaj letih obrnila. Gradbena jama je še vedno mirovala, Imosov plakat je še vedno bledel, a območje Tobačne se je napolnilo z množico novih in svežih vsebin in danes je to eden najbolj vitalnih predelov mesta. Šlo je za enega zadnjih ostankov industrijske dediščine v bližini središča mesta, z vsem kar spada zraven: velikimi proizvodnimi halami, dolgimi hodniki pisarn in prostori, ki komaj čakajo, da jih nekdo prilagodi neki novi vsebini.
In jih je. To za poznavalce mest niti ni bilo presenečenje, saj je že znana urbanistka Jane Jacobs govorila o tem, da nove ideje potrebujejo stare stavbe, v katerih se lahko razvijajo. Kreativni center Poligon je bil eden od pionirjev procesa umeščanja sodobnih načinov produkcije, ustvarjalnih vsebin in kulture v Tobačno. Tipično za take zgodbe je, da se začnejo s pionirjem, ki za seboj potegne še druge, in to je bila v procesu revitalizacije območja Tobačne vloga Poligona. Sledil je razvoj različnih vsebin, od startupov do festivalov, od lansiranja novih produktov za spletni trg do koncertov, od prostora, kamor si šel po nove sodelavce in znanje, do nove pisarne.
A zgodba Tobačne se je v zadnjih mesecih zasukala v drugačno smer. Po letih sodnih sporov je poleti večji del območja Tobačne dobil novega lastnika in zdi se, kot da se je čas zavrtel nazaj in se zadnjih pet let ni zgodilo. Tako, kot je bil Poligon pionir nove identitete Tobačne bo očitno tudi prvi, ki bo moral Tobačno zapustiti. Novi lastnik se je skupaj s svojim z zastopnikom v Sloveniji namreč očitno odločil, da bo prostor uporabil za svojo pisarno.
Novemu lastniku težko očitamo, da je naredil kaj narobe – je lastnik prostora in z njim ima pravico upravljati v okviru veljavnih predpisov. Lahko pa mu očitamo nespametnost. Praksa zadnjih desetletij kaže, da poučeni investitorji kreativne centre vedno uspešno uporabijo za povečevanje svojega dobička. Ustvarjalno identiteto, ki jo prinesejo, investitorji uporabijo za temelj blagovne znamke svojega razvojnega projekta. Kreativno okolje se pač bolje sliši kot stara tovarna in vešč investitor to zlahka prevede v denar. Tega se je nenazadnje zavedal že IMOS, ko je leta 2007 povabil v eno od stavb pod ugodnimi pogoji uveljavljene mlade kreativce, in v letu 2011 v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane najprej prenovil stavbo, v kateri je danes Kulturni center Tobačna 001.
Tako kot je Poligon v Tobačno pritegnil tehnološka in ustvarjalna podjetja, posameznike in skupnosti, mu bodo ti sledili tudi pri odhodu iz prostorov v Tobačni. Ne iz navezanosti, pač pa zato, ker se bodo ti prostori slej ko prej podražili, izgubili bodo del šarma starih stavb, z odhodom znatnega dela kreativcev pa predvsem okolje, v katerem se zlahka najde sodelavce in sogovornike.
Za mesto so prostori kot je Tobačna pomembni. Nova sodelovanja, ki prerasejo v podjetja, ki bodo čez nekaj let zaposlovala mogoče tri, mogoče pa trideset ali tristo ljudi, se ne začnejo v dragih novih poslovnih stavbah, pač pa v starih in poceni prostorih. Garažah in halah. Nove ideje imajo v takšnih okoljih možnost razvoja in preizkušanja novih modelov, izmenjava idej in informacij pa je bolj intenzivna. V ekonomskem jeziku bi lahko rekli, da je stopnja rasti v takšnih okoljih višja kot v urejenih poslovnih stavbah.
Večina sodobnih mest, regij in/ali držav podpira razvoj ustvarjalnega in tehnološkega podjetništva, torej podjetništva, ki razvija nove storitve in produkte, ki temeljijo na vložku ustvarjalnosti. Že zato, ker bo to verjetno vir zaposlitev v naslednjih desetletjih. Pri tem je eden najbolj učinkovitih načinov podpore razvoja tega področja tisti, ki spodbuja podporno okolje, ki se je razvilo samo od sebe ter iz potreb skupnosti.
V Tobačni je takih kar nekaj. Lahko sicer rečemo, da bodo že našli nov prostor, ampak vprašanje je, če ga bodo res. Prvič zato, ker je dostopnih prostorov vedno manj. Ne pozabimo, največ ustvarjalnosti se je v Tobačni razvilo v času krize, ko je bilo prostora preveč. Danes, v fazi razmaha gradbene dejavnosti pa je teh prostorov povsod manj. Drugič pa zato, ker značilnost Tobačne ni samo prostor, ampak nekaj več. In ta dejavnik, ki je delal Tobačno posebno, bo strašno težko preseliti. Morda se bo nekje drugje sam od sebe razvil na novo, ampak prav mogoče se pa ne bo.
Nočemo reči, da je Tobačna mesto slab ali dober projekt, in ne vemo, ali bo mestu doprinesel več ali manj, kot mu Tobačna doprinese taka, kot je danes. Lahko pa rečemo, da bo za mesto slabo, če kreativna scena, ki se je v Tobačni razvila v zadnjih petih letih, ugasne.
Aidan Cerar, Marko Peterlin
Foto: Jure Gubanc
