Zaključujemo projekt partnerskega urejanja prostora v Mariboru in na Obali

Sodelovanje z javnostjo je nujen delj demokratičnega političnega sistema in urejanja prostora. Vključevanje javnosti v začetne faze procesa urejanja prostora postaja vedno bolj uveljavljena praksa tudi v Sloveniji. Občine namreč ugotavljajo, da sledenje zakonsko predpisanim minimumov vključevanja javnosti ne zadošča pričakovanjem javnosti in prav tako lahko prinese odpor do rešitev, ki so bile sprejete brez javnosti. V okviru projekta Prostor javnosti smo izvedli dva procesa vključevanja javnosti, ki služita kot primera dobre prakse in nam pomagata utemeljiti priporočila o vključevanju javnosti in vzpostavljanju partnerskega sodelovanja pri urejanju prostora.

Partnersko urejanje grajskega griča Piramida v Mariboru

V Mariboru smo območje za izvedbo procesa vključevanja javnosti izbrali ob pomoči in s podporo občine. Piramido smo izbrali zaradi njene simbolike med prebivalci in zaradi pobud javnosti za njeno ureditev, ki so bile naslovljene na občino. Proces smo začeli z okroglo mizo, katere namen je bil seznanjanje javnosti s problematiko in srečanju ključnih deležnikov. Okrogla miza, ki smo jo poimenovali “Piramida, kdo bo tebe ljubil?” je zaradi govornikov iz ministrstev in ostalih zavodov, ki so povezani s to problematiko, vzbudila veliko zanimanje medijev, kar je olajšalo nadaljnjo vključevanje javnosti in komuniciranje o projektu. Iz informacij, ki smo jih prejeli na dogodku smo dobili podlago za razvoj nadaljnjih aktivnosti za vključevanje javnosti in povezovanje mestnih deležnikov.

Okrogla miza “Piramida, kdo bo tebe ljubil?” (Foto: Boštjan Selinšek)

Za javnost smo organizirali urbani sprehod Jane’s walk po območju in delavnico v sklopu Mestnega piknika. Namen obeh aktivnosti je bil, da udeležence na sproščen in interaktiven način spodbudimo k razmišljanju, kakšne prihodnosti si na Piramidi želijo. Ob dogodkih za javnost smo organizirali tudi delavnice za deležnike, na katerih smo povezovali interese in vsebine ključnih mestnih akterjev ter jih usklajevali z željami in pobudami splošne javnosti.

Glavni rezultat vključevanja javnosti: prebivalci so podali ideje in želje za ureditev Piramide. večina teh se je izkazala za skromne saj si v večini želijo, da bi bilo območje ustrezno vzdrževano (pokošena trava, urejene poti, koši za smeti in klopi za počitek). Glavni rezultat vključevanja deležnikov pa je bilo oblikovanje osnutka strateškega dokumenta z usmeritvami za nadaljnje delo, ki bo zajemalo vključevanje javnosti tudi v nadaljnjih korakih razvoja Piramide.

Foto: Boštjan Selinšek, Nina Plevnik, Mateja Meh

Partnersko urejanje Obalne ceste med Izolo in Koprom

Proces je bil izveden na primeru Obalne ceste, ki poteka med občinama Izola in Koper. Obalna cesta je cesta, ki poteka ob obalnem pasu med Koprom in Izolo, v skupni dolžini 5,03 km. Z marcem 2017 sta Mestna občina Koper in Občina Izola spremenili prometni režim Obalne ceste in uvedli popolno zaporo v dolžini 2,24 km. Ureditev območja je od začetka predstavljala izziv, hkrati pa priložnost, za ustvarjanje prostora, ki odgovarja na potrebe ljudi in izkorišča vse svoje naravne ter kulturne danosti. Prebivalci slovenske Istre so od samega začetka vzljubili zaprto cesto in kazali izredno zanimanje za prihodnost tega prostora. 

Akcija Narišimo Obalo (Foto: Natalija Gajić) 

Septembra 2018  smo na območju nekdanje obalne ceste pripravili dogodek Narišimo Obalo z namenom spodbuditve javnosti k sodelovanju pri urejanju javnega prostora in spodbuditve zavesti o možnosti soodločanja. Na njem smo razvili 20 rol papirja v skupni dolžini dveh kilometrov, na katere so udeleženci lahko napisali in narisali svoje želje in predloge. Dogodka se je udeležilo več kot 1000 ljudi iz celotne Slovenije, sosednje Italije in različnih evropskih držav, medtem ko je na papir risalo 618 udeležencev, združenih v 75 skupin. Ob tem smo na dogodku v skrinjico prejeli še 78 pisnih predlogov.

Vsi predlogi so bili raznoliki in inovativni. Udeleženci in udeleženke so se na dogodek večinoma vnaprej pripravili, kar kaže na to, da so prepoznali pomen skupnostnega načrtovanja tega prostora. Predloge smo na podlagi kodirnega sistema, ki ga je pripravil Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, preučili in pripravili analizo rezultatov. Na podlagi analize smo pripravili vsebinske smernice, ki smo jih posredovali Občini Izola in Mestni občini Koper. Občini sta se zavezali, da bodo vsebinske predloge smiselno vključili v Regionalni prostorski načrt. 

Ob so na društvu Prostorož preučili predloge udeležencev akcije Narišimo Obalo in s sodelovanjem in soglasjem akterjev na Obalni cesti postavili začasen objekt imenovan Opazovalnica Praznine. Z opazovalnico so želeli vzpodbuditi javnost k razmišljanju o možnosti za ohranitev prostora brez večjih intervencij in potencialu morja kot dobrini.

Foto: Natalija Gajić

 

Smernice in priporočila občinam za vključevanje javnosti

S pomočjo znanja in veščin, ki smo jih projektni partnerji pridobili z našim delom v tem in preteklih projektih, smo za odločevalce  in druge zaposlene na občinah ter javnih upravah pripravili nabor smernic in priporočil. 

Povezava do dokumenta: Partnersko urejanje prostora – smernice in priporočila občinam za boljše vključevanje javnosti

Z vključevanjem javnosti v procese urejanja prostora se krepi odgovornost uporabnikov do stanja v prostoru in vpliva na večjo povezanost lokalne skupnosti, kar je pomembno za premagovanje socialnih, gospodarskih in okoljskih ovir in oblikovanje odpornih lokalnih skupnosti. 

 

Več o projektu

Avtor naslovne fotografije: Boštjan Selinšek

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri