IPoP je konec aprila v Splitu kot partner sodeloval pri organizaciji in izvedbi mednarodne konference o trajnostnem urbanem razvoju in ustvarjanju prostora. Na konferenci »Merging the Split: Converting Spaces into Places«, ki jo je gostilo Mesto Split, organizirala pa Udruga gradova, hrvaško združenje mest, je IPoP vodil sekcijo o urbani mobilnosti.
Konferenca »Merging the Split« je raziskovala možnosti in orodja za premostitev razcepa med ekonomskimi pritiski in družbenimi potrebami mest v okviru krepitve vključujočega in celostnega pristopa k urbanemu razvoju in oblikovanju javnih prostorov. Na konferenci se je zbralo okoli 150 udeležencev, med njimi kar 60 izvajalcev programa in predstavniki relevantnih hrvaških ministrstev, agencij in mest, lokalni in mednarodni strokovnjaki, študenti, aktivisti iz organizacij civilne družbe ter drugi, ki sodelujejo pri ustvarjanju prostora in si prizadevajo, da bi njihova mesta postala boljši kraji za življenje.
Tematski razpon konference je zajel več vidikov trajnostnega in celovitega urbanega razvoja: sodelovanje javnosti pri ustvarjanju prostora, razmislek o mestih po turizmu, urbano regeneracijo in kulturno dediščino, življenje v majhnih mestih, mobilnost v mestih, participativni proračun ter temo otrok, mladih in izobraževanja.
IPoP je organiziral in vodil sekcijo o urbani mobilnosti, poimenovano: »Mobilnost za življenju prijazne kraje in mesta«, moderiral jo je Marko Peterlin.
Predstavitve v sekciji so nagovarjale skupno težavo vseprisotne avtomobilske kulture v mestih, ki pogosto otežuje kvalitetno načrtovanje javnega prostora. V izhodišče sekcije je bilo postavljeno dejstvo, da je ustvarjanje prostora zelo težko misliti, kaj šele realizirati v praksi, brez sprememb v kulturi mobilnosti. Razprava se je razvijala okrog dveh osrednjih vprašanj: Kako naj mobilnostne rešitve odgovarjajo na potrebe uporabnikov, obenem pa omogočajo življenju prijazne javne prostore, bogate s socialnimi interakcijami? In Kako uvajati nove mobilnostne rešitve, ne da bi naleteli na odpor uporabnikov in kako izboljševati proces uvajanja novih rešitev? Predstavljene so bile nekatere inovativne ideje in prakse spreminjanja mobilnostnih navad iz krajev in mest Slovenije, Hrvaške in Poljske, sledile so dopolnitve s strani publike in odprta razprava.
Zoran Botić, inženir z županijskega zavoda za planiranje v Splitu, je pod naslovom »Pomembnost planiranja in dolgoročnega razmišljanja« predstavil zgodovinski razvoj cestnega omrežja v Dalmaciji, s poudarki na pomembnejših načrtih in zgodovinskih dogodkih, ki so pripeljali do trenutnega stanja infrastrukture. V luči kratkoročnega, srednjeročnega in dolgoročnega okvirja je preizprašal vlogo politične volje pri uvajanju sprememb, potrebo po paradigmatskem premiku pri načrtovanju urbanega prostora in možnostih prenosov dobrih praks, nujnosti regionalnega planiranja, razširitvi koridorjev za pešačenje med kraji idr.
Urban Jeriha z IPoP je predstavil prispevek o parkirni politiki »Komunikacija in odločitve o parkiranju na podlagi podatkov«. V njem je pregledal različne smeri razvoja parkirnih politik v krajih in mestih in pomanjkanje le-teh, ter predstavil preprosto metodologijo zbiranja podatkov o parkiranju, na podlagi katere je lažje sprejemati politične odločitve in komunicirati z javnostjo o tej zahtevni temi. Izkušnje kažejo, da se na ta način pri odločanju o parkirnih politiki lažje upošteva tudi sezonska in druga nihanja ter prispeva k preboju začaranega kroga odvisnosti od avtomobilov.
Prispevek Marte Jaskulske, profesorice in kolesarske aktivistke iz Pruszcza Gdanskega, je predstavil participatorne metode za financiranje kolesarskih projektov s stališča praktične izkušnje predloga izgradnje kolesarske infrastrukture v okviru participativega proračuna v njenem mestu. Predlog je nepričakovano dobil visoko javno podporo, čemur je sledila izvedba in v naslednjih letih je dnevno kolesarjenje močno naraslo. Primer kaže, da so participatorni pristopi k načrtovanju novih prometnih rešitev dober način za ozaveščanje javne uprave o potrebah in željah prebivalcev, ter da pri korakih do uresničitve teh želja veliko vlogo igrajo tudi lokalne nevladne organizacije in prebivalci.
Marko Peterlin z IPoP je v predstavitvi »Promocijske kampanje hoje kot prometne prakse« preizprašal učinke upodabljanja pešcev kot žrtev, samih odgovornih za svojo varnost, ter predstavil dva primera dobre prakse – Pešbus, ki promovira in organizira hojo otrok v šolo ter urbane sprehode Jane’s Walk, ki delujejo kot orodje za ozaveščanje in povezovanje ljudi v soseskah. Primera kažeta, da imajo majhne lokalne iniciative velike učinke na ozaveščenost, kvaliteto prostora ter varnost v prometu, še posebej, če so načrtovane in izvedene kreativno. Četudi pri implementaciji takih projektov infrastruktura igra veliko vlogo, pa pogosto visok finančni vložek za preurejanje prostorskih rešitev ni predpogoj za začetek sprememb mobilnostnih navad.
Mednarodna konferenca o trajnostnem urbanem razvoju ter ustvarjanju prostora v Splitu »Merging the Split« je v dveh dneh uspela združiti poglede različnih akterjev na oblikovanje aktivnega odnosa do javnega prostora in jih seznaniti s praksami in metodologijami trajnostnega razvijanja mest. Obenem je motivirala udeležence za sodelovanje v procesih ustvarjanja prostora. Prikazala je različne metodologije vključevanja javnosti v lokalne skupine in sodelovanja pri konkretnih terenskih aktivnostih ter omogočila prenos znanja in izmenjavo izkušenj med strokovnjaki in občinskimi uradniki. Raznolike razprave o aktualnih vprašanjih in težavah so spodbujale vključevanje udeležencev v njihovo reševanje in prispevale k razvoju njihove skupne ozaveščenosti o pomenu in vrednosti javnega prostora kot neobnovljivega vira, in o pravici do ustvarjanja prostora.
Eno do ključnih sporočil konference, ki ga posebej izpostavljamo je: prebivalci, ki skrbijo za svoje mesto in njegovo delovanje, skrbijo tudi za javni prostor in kakovost življenja v svojih mestih. Mesta so uspešna in vitalna, dokler imajo aktivne in angažirane meščane.
Foto: Urban Jeriha in Marko Peterlin, IPoP (CC BY-NC 4.0)
