Otrokom prijazno mesto je globalna razvojna pobuda, ki jo je Mednarodni sklad Združenih narodov za otroke – UNICEF – zagnal leta 1996 v času konference HABITAT II. S pomočjo pobude Child friendly Cities naj bi poskrbel za kar najbolj učinkovito upoštevanje pravic in potreb otrok pri urejanju mestnega prostora in načrtovanju trajnostnega urbanega razvoja.
Urejanje mesta po meri otrok in trajnostni urbani razvoj belgijski Antwerpen jemlje zelo resno. Te dni so v sodelovanju z mednarodno organizacijo Child in the City gostili mednarodni seminar Otroci v trajnostnem mestu. Dogodek je bil namenjen izmenjavi izkušenj, povezovanju akterjev in praks, mest in organizacij, širjenju znanja in razvoju kompetenc za otrokom prijazno urejanje prostora. Na panelnih razpravah, terenskih ogledih in paralelnih sekcijah se je zbrala zanimiva družba 130 udeležencev iz vsega sveta, na zaključnem panelu je zbrane med drugim nagovoril trudi srednješolec Louis Colson, predstavnik gibanja Mladi za podnebno pravičnost (#Youth4Climate).
V Antwerpnu, ki ima dobrega pol milijona prebivalcev in je leta 2017 prejel naziv programa URBACT Mesto z dobro prakso, predstavniki mestne uprave razvijajo Otrokom prijazno mesto z roko v roki z otroci in mladimi, z mladinskimi organizacijami in lokalnimi pobudami. V mestu zares pozorno skrbijo za potrebe otrok in za kakovost njihovega bivanja. Med drugim se veliko ukvarjajo z dostopnostjo igrišč, povezujejo otroška igrišča v mrežo igralnih površin, ustvarjajo možnosti za igro na ulicah in na zasebnih odprtih površinah, organizirajo mešano rabo šolskih športnih igrišč, zagotavljajo delovanje družabnih središč za preživljanje prostega časa in neformalno pomoč v popoldanskem času. Prizadevajo si za velikopotezno urejanje novih igralnih površin blizu stanovanjskih območij, v katerih primanjkuje površin za igro, načrtujejo odpiranje stavbnih blokov na ulico in souporabo zasebnih odprtih površin ob večstanovanjski gradnji, povezujejo domove za starejše z institucijami za varstvo in vzgojo otrok. Za vključevanje in sodelovanje prebivalcev skrbi v mestni upravi in predvsem na terenu specialist Roel Camps. Je izjemno pozoren opazovalec, poslušalec in odličen komunikator, s svojo energijo in načinom dela povezuje mestno politiko, upravo in izvajalce javnih del s prebivalci in lokalnimi pobudami.
Antwerpen načrtuje razvoj mesta v sodelovanju s prebivalci. Lani je mesto z novo vizijo razvoja Creating Space for the City of Tomorrow začelo proces priprave novega strateškega prostorskega načrta. V praksi mestna uprava uveljavlja principe trajnostnega urejanja prostora, konkretno tudi uličnega prostora, v neposrednem sodelovanju s prebivalci, ki so vključeni v dogovarjanje o novih prometnih rešitvah, in povabljeni, da posvojijo nova drevesa in sami urejajo zelene otoke pod njimi. V okviru koncepta trajnostnega urbanega razvoja imata strateško in urbanistično načrtovanje izjemno velik pomen, javna oblast lahko namreč prav preko njiju najbolj učinkovito poskrbi za družbeno dimenzijo trajnostnega razvoja, za kakovost bivanja vseh prebivalcev, za enakost in vključenost, za socialno mešanje in družbeno povezovanje, za dostopnost javnih funkcij in storitev. Temu pritrjuje tudi Jens Aerts, ki je na seminarju v Antwerpnu predstavil najnovejša priporočila UNICEF-a za urbanistično načrtovanje z vidika potreb otrok Shaping urbanization for children: A handbook on child-responsive urban planning. Publikacija govori o znanih, a premalo upoštevanih, kriterijih načrtovanja urbanega razvoja z vidika potreb in pravic otrok, pa tudi o novih perspektivah in rešitvah, ki se odpirajo v mestih prihodnosti in v povezavi s potrebami drugih odvisnih in ranljivih skupin prebivalcev.
Nobenega dvoma ni, da se v Otrokom prijaznem mestu otroci dobro počutijo v odprtem in javnem prostoru mesta, tudi na ulicah in v prometu. Način prihajanja otrok v šolo zato velja za odličen dokaz prijaznosti lokalnega okolja do otrok. Vsakodnevna hoja in kolesarjenje otrok v šolo sta svojevrstna slika do otrok prijaznega okolja in skrbi odraslih za njihovo zdravje in dobro počutje ter tudi za kakovost okolja v katerem se zadržujejo in gibljejo. Na seminarju smo zbranim predstavili program Aktivno v šolo, ki ga na IPoP s podporo Ministrstva za zdravje in Nacionalnega programa 2015-2025 Dober tek Slovenija izvajamo v sodelovanju z Društvom za sonaraven razvoj Focus in Društvom za varstvo in razvoj Alp CIPRA Slovenija. Udeleženci so se strinjali, da je spodbujanje aktivnega potovanja v šolo peš in s kolesom hkrati pomemben prispevek k zdravju in dobrobiti otrok in h kakovosti lokalnega bivalnega okolja. Z zanimanjem so prisluhnili razvoju programa, izkušnjam z organizacijo Pešbusa in Bicivlaka ter spoznanjem iz sodelovanja z otroci. Posebej so pozdravili sodelovanje med šolami, starši, otroci in lokalno skupnostjo s katerim se med drugim lahko pohvali občina Bled, ki je letos pomladi pozvala k hoji v šolo s Pešbusom, pa tudi s prenovljenim načrtom šolskih poti in s prvimi postajami Poljubi in odpelji.
Otrokom prijazno mesto je tudi zdravo mesto, Zdrava mesta (Healthy Cities) so mednarodno gibanje, ki se od leta 1986 razvija pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije – WHO. Zdrava mesta niso znana po zdravju svojih prebivalcev pač pa predvsem po prizadevanjih za njihovo zdravje. Osnovna ideja Zdravega mesta leži v večdimenzionalnem oziroma multidisciplinarnem obravnavanju zdravja in povezovanju akterjev v prizadevanjih za doseganje dobrih kazalcev javnega zdravja. V Evropi deluje več kot 30 omrežij, ki podpirajo 1400 zdravih mest, v Sloveniji tozadevna prizadevanja mest podpira Nacionalni inštitut za javno zdravje.
