Območje nekdanje Tobačne tovarne se bo v naslednjih letih in desetletjih spreminjalo in to bo imelo velik vpliv na Ljubljano in na dejavnosti, ki so danes v Tobačni. Vendar pa se je Tobačna v zadnjih letih napolnila z raznovrstnimi zanimivimi vsebinami. In veliko tistih, ki danes delujejo v Tobačni se sprašuje, kaj bo s Tobačno?
Odgovor na to vprašanje smo iskali decembra 2018 s predstavniki Mestne občine Ljubljana (MOL), stečajnim upraviteljem območja in z enim od upravnikov območja. S stečajnim upraviteljem g. Grego Ermanom in upravnikom, g. Borisom Kovačičem smo izvedli intervju, medtem ko smo načelnika Oddelka za urejanje prostora MOL magistra Mirana Gajška povabili na odprt dogodek, na katerem smo govorili o možnih scenarijih razvoja Tobačne in o vlogi MOL v razvoju Tobačne ter odgovarjali na vprašanja predstavnikov skupnosti uporabnikov Tobačne. Intervjuja in dogodek so bili izvedeni decembra 2018[1], pred tem pa sta IPoP – Inštitut za politike prostora in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani v okviru Odprtih Ateljejev v Stari Tobačni organizirala delavnico, na kateri so posamezniki in kolektivi, ki delujejo v Tobačni imeli možnost oblikovanja nabora vprašanj o prihodnosti Tobačne. Vprašanja so bila nato uredniško razvrščena in oblikovana kot vprašalnik za intervju oziroma smernice za pogovor na dogodku.
Preteklost Tobačne
Leta 2006 je na natečaju Preobrazba Tobačne tovarne v Ljubljani prvo nagrado dobila rešitev arhitektov Dekleva Gregorič, ki je za to območje predvidevala devet stolpičev in višji hotel ob križišču Tivolske in Tržaške. Predvidena je bila tudi zelo velika podzemna garaža s 3600 parkirnimi mesti. Zmagovita natečajna rešitev je bila prevedena v prostorski akt (OPPN), ki je vseboval dve fazi gradnje. Gradnja pa se je zaradi stečaja IMOS – G ustavila. Zgrajena oziroma izkopana je bila le gradbena jama za podzemno garažo. Sama gradbena jama sicer predstavlja določeno tveganje, vendar stanje nadzirajo in meritve kažejo, da gradbena jama ni nevarna okoliškim stavbam ali železnici.
Stečajni postopek IMOS-a teče že od začetka leta 2015 in v tem času so se v prostorih, ki so del stečajne mase razvile raznovrstne bolj in manj zanimive vsebine: upravna enota, prostori Filozofske fakultete, strelišče, kreativni center, startup šola ter množica manjših podjetij, storitev, birojev, ateljejev itd.
Stanje Tobačne
Območje Tobačne (ki je bilo del projekta Tobačna mesto – to je 50.000 m2 veliko območje, ki obsega približno celo območje Tobačne z izvzeto stavbo Tržaška 2 in območjem ob stavbi Tržaška 2), je bilo leta 2018 predmet prodaje. Čeprav je bilo območje za približno 25 milijonov evrov prodano avstrijskemu kupcu, je zaradi možnih nepravilnosti v procesu sodišče prodajo zadržalo. Ni jasno, ali bo prodaja obveljala ali pa bo postopek prodaje ponovljen.
MOL in Republika Slovenija bi hipotetično lahko izkoristili predkupno pravico. MOL zaradi omejitve zadolževanja v praksi te pravice ne bi mogel uveljavljati.
Prihodnost Tobačne
Kaj prodaja pomeni za obstoječe uporabnike, najemnike?
Za vse, ki prostore najemajo od stečajnega upravitelja IMOS – G, se z novim lastnikom spremeni vse. Stari dogovori ne veljajo več, treba je skleniti nov dogovor z novim lastnikom. Višina najemnine se s tem lahko spremeni.
Stečajni upravitelj meni, da bi se z gradnjo lahko začelo dobrih 5 let po izvršenem nakupu. V vmesnem času bi bil verjetno nov lastnik zainteresiran za ohranitev najemnikov, je pa to odločitev novega lastnika.
MOL prepoznava vsebine, ki so se razvile v Tobačni kot pomembne za mesto, zato razvoj, ki se je zgodil v zadnjih letih, podpira.
Kakšne so možnosti novih lastnikov?
Mnenja o tem so deljena. Potencialni kupci območja so imeli za območje ideje, ki so se razlikovale od zmagovite natečajne rešitve. Na drugi strani predstavniki mesta menijo, da je natečajna rešitev veljavna oziroma dokaj natančno prevedena v prostorske akte. Če bi hoteli kupci uveljaviti svojo – drugačno – željo, potem obstaja možnost, da bi morali izvesti nov natečaj ter spremeniti prostorske akte, kar bi vzelo kar nekaj časa.
Kakšne so možnosti obstoječih uporabnikov?
MOL vsebine, ki so se razvile v Tobačni, s poudarkom na startupih in kreativnih industrijah prepoznava kot pomembne za mesto. Dobro bi bilo, če bi se akterji iz Tobačne povezali in zaprosili za sestanek na Oddelku za urejanje prostora MOL. Tako bi lahko bolj natančno skupaj s predstavniki oddelka pogledali prostorske akte in s tem povezane možnosti.
[1] Intervjuje in pogovor sta organizirala in izvedla IPoP – Inštitut za politike prostora in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, v okviru projekta Urbano izobraževanje v živo (ang. Urban education live). Projekt podpira JPI Urban Europe – v Sloveniji prek Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Slovenska partnerja projekta sta Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in IPoP – Inštitut za politike prostora.
Foto: Urban Jeriha IPoP (CC BY-NC 4.0)
