Kako urejamo slovensko krajino?

V ponedeljek, 25. marca 2019, bo v Ljutomeru že tretja tematska delavnica projekta Varstvo in razvoj slovenske krajine. Projekt predvideva izvedbo štirih delavnic v okolju štirih referenčnih krajin. Na njih sodelujejo predstavniki organizacij, institucij, društev in zasebniki iz lokalnih okolij, ki se v svoji praksi soočajo z izzivi varstva in razvoja krajine. Njihove izkušnje in  pogledi so v razpravah soočeni z ugotovitvami analize stanja, pogovor teče tudi o rešitvah za izboljšanje razmer.

Namen delavnic je, da v proces priprave izhodišč za krajinsko politiko vključijo kar najbolj širok spekter udeležencev, razširi zanimanje za vsebino in zagotovi prenos rešitev prakso. Do sedaj sta bili uspešno izvedeni prva tematska delavnica na Igu, kjer se je razmišljanje navezovalo na krajino ljubljanskega barja ter druga tematska delavnica v izjemni krajini Jezerskega.

Krajinsko politiko projekt predstavlja kot koncept organiziranega spremljanja stanja in usmerjanja razvoja s ciljem zagotavljanja celovitega varstva in razvoja krajine. Razmere v Sloveniji stroka zadnjih nekaj let ocenjuje kot kritične, krajina se hitro in nezadržno spreminja brez pravega nadzora in zavedanja o pomenu in obsegu sprememb. Načrtovanje razvoja krajine kot odpiranje vprašanj o nadzoru nad preobrazbo krajine pod vplivom razvoja je postalo prvič res aktualno v času okoljske krize po drugi svetovni vojni. Takrat je načrtovanje krajine britanska krajinska arhitektka Sylvia Crowe razložila kot prizadevanje za upoštevanje funkcij in videza krajine, zadovoljstva in rodovitnosti, celovite kompleksnosti življenja in aktualnih potreb človeka ter tako izpostavila razliko med prostorskim in krajinskim načrtovanjem. 

Uvod v vsakokratno razpravo na delavnicah je predstavitev ključnih ugotovitev dveh analiz – Analiza načrtovanja, varstva in upravljanja krajine v Sloveniji ter Analiza tujih primerov krajinskih politik. Dosedanje sodelovanje z udeleženci je pokazalo, da projekt odpira dragoceno priložnost za vzpostavitev komunikacije med različnimi akterji v prostoru, tudi med institucijami in ljudmi. S tem ustvarja predpogoje za uresničitev enega od ciljev krajinske politike, da se zagotovi povezano delovanje akterjev in jasne usmeritve za razvoj prav na podlagi medsektorskega sodelovanja in vključevanja javnosti.

Projekt Varstvo in razvoj slovenske krajine: Izhodišča za pripravo krajinske politike  izvaja DKAS – Društvo krajinskih arhitektov Slovenija v partnerstvu z IPoPom in Društvom za varstvo  Alp CIPRA Slovenija. Spletna stran projekta  je medtem postala tudi platforma za zbiranje strokovnih gradiv in povezanih novic ter tako pomembna pridobitev za  izobraževanje in ozaveščanje o krajini.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri