Konec preteklega leta je delovna skupina projekta Zagovorniki okolja, ki ga vodi Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, obogatena z razmisleki fokusne skupine ekspertov, končala Berilo za trajnostno urejanje prostora.
Berilo za trajnostno urejanje prostora je namenjeno predvsem predstavnikom nevladnih organizacij in civilni družbi, ki želi bolje razumeti urejanje prostora in išče svojo vlogo pri spopadanju družbe z izzivi prihodnosti kot so podnebne spremembe, prehod v brezogljično družbo in krožno gospodarstvo. Berilo razlaga osnovne pojme in povezave med urejanjem prostora in varstvom okolja ter pojasnjuje, kdaj je pravi čas za sodelovanje in kako se posamezni in osebni interesi in pričakovanja srečujejo z drugimi in skupnimi interesi v postopkih in procesih urejanja prostora. Pomaga razumeti, kako so posameznikova prizadevanja za urejanje doma in lokalnega okolja povezana z organiziranim prizadevanjem družbe za urejanje prostora in varstvo okolja na različnih ravneh. Določila o pogojih urejanja in rabe prostora, ki jih poznamo iz občinskih prostorskih načrtov, in rešitve, ki jih proučujemo na javnih razgrnitvah državnih prostorskih načrtov in drugih izvedbenih aktov, berilo poveže z nadrejenimi dokumenti, strateškimi razvojnimi dokumenti naše države, s skupnimi evropskimi predpisi in številnimi mednarodnimi dokumenti, s katerimi se naša država pridružuje prizadevanjem globalne skupnosti za trajnostni razvoj. Urejanje prostora Berilo umešča v okvir trajnostnega razvoja in ga povezuje z zavzemanjem družbe za medgeneracijsko enakost, odgovorno rabo virov in dolgoročno skladnost okolja in gospodarstva. Berilo tudi izpostavlja zgodovinski pomen zainteresirane civilne družbe za preboj standardov varstva okolja v prakso odločanja o razvoju v prostoru in dejstvo, da se podoben prebojni pomen zainteresirane javnosti ponavlja tudi v kontekstu spopadanja družbe s podnebnimi spremembami in aktualnimi prizadevanji družbe za trajnostni razvoj.
Urejanje prostora, od prostorskega načrtovanja do upravljanja, je pri nas pogosto tarča kritik, omejevalo naj bi razvoj in bilo neučinkovito. Manj znano je, kakšne koristi sistem urejanja prostora zagotavlja družbi, posameznikom in celotnim družbenim sistemom ter predvsem tudi, kako urejanje prostora povezuje posamezna razvojna področja in kako se dotika slehernega med nami. Razširjeno je mnenje, da je sistem preveč zapleten, da bi se v njem lahko znašli nepoznavalci, tudi številni vpleteni menijo, da je sistem res kompleksen in da se z novimi zakonskimi rešitvami dodatno zmanjšuje njegova preglednost. Hkrati v praksi in teoriji, doma in v tujini, v različnih programih, deklaracijah in razvojnih vizijah pričakovanja o vlogi urejanja prostora in soudeležbi civilne družbe v procesih načrtovanja in upravljanju prostora vztrajno rastejo. Na različnih nivojih in mestih se že skoraj dvajset let spet govori o pomenu strateškega načrtovanja (planiranja) razvoja ter ustvarjanja širokih in dolgoročnih razvojnih zavezništev, ki se oblikujejo okrog skupnih razvojnih vizij, vrednot in ciljev. V takih okvirih se po mnenju številnih organizacij, strok in strokovnjakov ustvarjajo možnosti za celovito in povezano naslavljanje aktualnih razvojnih problemov. V tem smislu je pomembno, da nas čim več razume faze urejanja prostora in posebej vlogo prostorskega načrtovanja v procesih uresničevanja družbenih, okoljevarstvenih in drugih razvojnih ciljev. Prav vsi razvojni izzivi, od spopadanja s podnebnimi spremembami do zagotavljanja pravice do stanovanja in kakovosti bivalnega okolja pa do zavzemanja za krožno gospodarstvo, se v okviru koncepta trajnostnega razvoja tako ali drugače navezujejo tudi na urejanje prostora in na potrebo po širjenju kroga aktivnih udeležencev ali razvojnih partnerjev.
Uvodoma Berilo razloži problem soočanja posameznika s sistemom urejanja prostora, predstavi idejo trajnostnega razvoja in urejanja prostora ter ga postavi v vlogo sodelujočega v sistemu urejanju prostora. Trajnostno urejanje prostora razloži kot razporejanje in izvajanje dejavnosti in rabe v prostoru, ki načrtno in organizirano skrbi za dolgoročno skladnost treh vidikov razvoja: okoljskega, družbenega in ekonomskega. Odgovornost za trajnostno urejanje prostora pripiše vsem: lastnikom in uporabnikom prostora, lokalni skupnosti, nevladnim organizacijam in organizirani civilni družbi, nosilcem urejanja prostora in javnih pooblastil in javni oblasti na ravni občine, države in Evropske unije ter tudi Organizaciji združenih narodov. Udeležbo v urejanju povezuje z vsakdanjo rabo, odločitev o aktivni soudeležbi prepušča posamezniku.
V nadaljevanju Berilo predstavi ključne sestavine trajnostnega urejanja prostora. Razloži zgodovinski kontekst razvoja ideje o trajnostnem razvoju, poveže jo s spoznanji o negativnih vplivih človekovih dejavnosti na okolje in zdravje človeka in o omejenosti in ranljivosti naravnih virov ter predstavi njen medgeneracijski, medresorski in čezmejni kontekst. Idejo o trajnostnem razvoju naveže na podnebne spremembe in razloži, kako te vplivajo na krepitev prizadevanj družbe za obvladovanje razmer v fizičnem in družbenem okolju, izpostavi izzive spopadanja s podnebnimi spremembami v urejanju prostora in opiše posebnosti slovenskega podnebja in sprememb.
Na koncu Berilo izpostavlja tri primere trajnostnega urejanja prostora, ki so aktualni za urejanje prostora v Sloveniji. Primeri prikazujejo, kdaj so gradnja stanovanj, nove prometne rešitve in upravljanje vodotokov v naseljih trajnostni in uspešno skrbijo za vse tri vidike razvoja ter zagotavljajo z okoljem skladen družbeno-ekonomski razvoj v prostoru. Vsak od primerov je kratko opisan, predstavljene so značilnosti in rešitve, ki pričajo o celovitem in vključujočem načrtovanju, večnivojskemu pristopu k reševanju problemov, povezovanju javnih in zasebnih akterjev, skrbi za okolje, družbo in ekonomijo. Predstavljeni so tudi dejavniki uspeha, ki kažejo na skupne značilnosti trajnostnega urejanja prostora. Primeri niso prenosljivi neposredno, so pa dobro izhodišče za preverjanje našega ravnanja pri odločanju o podobnih nalogah in hkrati dovolj blizu in dovolj aktualni, da se lahko uporabnost za domačo prakso preveri tudi v živo.
Berilo je izdal IPoP – inštitut za politike prostora v digitalni in tiskani obliki. Projekt Zagovorniki okolja in tisk publikacije sofinancirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe.
#zagovornikiokolja #trajnostnirazvoj #podnebnespremembe #urejanjeprostora #prostorskonačrtovanje #upravljanje
Maja Simoneti
