DKAS – Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, IPoP – Inštitut za politike prostora in Društvo za varstvo Alp CIPRA Slovenija so poleti 2018 na javnem razpisu Ministrstva za okolje in prostor za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij pridobili sredstva za izvedbo projekta Varstvo in razvoj slovenske krajine: izhodišča za oblikovanje Krajinske politike.
Krajinska politika naj bi zagotovila pogoje za skladno varstvo in razvoj krajine, povezala in uskladila pričakovanja, cilje in ukrepe različnih področij in akterjev v krajini ter omogočila, da razvijamo krajino kot našo skupno dediščino in pomembno prvino osebne in narodove identitete. Pripravo nacionalne krajinske politike predvideva Evropska konvencija o krajini (EKK, 2000), ki jo je Slovenija sprejela marca 2001 in ratificirala med prvimi v Evropi, julija 2003. Namen projekta je sprožiti informiran proces priprave tega za državo Slovenijo pomembnega dokumenta in aktivno vključiti v pripravo vse relevantne deležnike, predvsem predstavnike sektorjev na državni ravni, in spodbuditi zanimanje prebivalcev za urejanje krajine in soudeležbo v upravljanju.
Projekt “Varstvo in razvoj slovenske krajine: izhodišča za oblikovanje krajinske politike” predstavlja nadaljevanje prizadevanj krajinskoarhitekturne stroke za pripravo tega pomembnega dokumenta, ki segajo v leto 2012. Novembra leta 2012 je Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani praznoval 40-letnico študija krajinske arhitekture v Sloveniji s konferenco Krajinska politika Slovenije. Zbrani na dogodku so odprli razpravo o možnostih za celovito upravljanje krajine v kontekstu aktualne prostorske politike in takrat že napovedanih sprememb prostorske in gradbene zakonodaje. Sočasno je DKAS na Zbornici za arhitekturo in prostor pripravil tematsko razstavo Krajinska politika Slovenije.
Leta 2016 so bila izhodišča za pripravo krajinske politike predstavljena v dokumentu Kultura prostora in graditve zdaj!. Ta dokument povzema celovito oceno stanja in pregled stališč predstavnikov različnih strok s področja urejanja prostora in graditve, ki so se, povezani v skupini Odgovorno do prostora!, od leta 2010 do leta 2016 aktivno in javno zavzemali za sistemske spremembe v urejanju prostora.
Leta 2017 je DKAS ob 25 – letnici delovanja društva nadaljeval s prizadevanji stroke za pripravo Krajinske politike v okviru dveh tematskih posvetov: Slovenska krajina pred izzivi prihodnosti (april 2017) ter Krajina in krajinska arhitektura pred izzivi prihodnosti (oktober 2017). Na obeh dogodkih so v tematskih razpravah vabljeni gostje in drugi udeleženci razpravljali o razmerah na področju v načrtovanju, varstvu in upravljanju krajine in izzivih, kot se jih zavedajo predstavniki s krajino najtesneje povezanih sektorjev(kmetijstvo in gozdarstvo, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, turizem in poselitev), in v razpravi so se strinjali, da pri svojem delovanju zelo pogrešajo učinkovitejše sodelovanje med področji.
V začetku leta 2018 so predstavniki DKAS nagovorili štiri resorna ministrstva (za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; za okolje in prostor; za kulturo; za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo) s predlogom, da naj vlada RS pristopi k pripravi Krajinske politike in tako izpolni zaveze iz Evropske konvencije o krajini. Na pobudo DKAS in Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, podrobneje predstavljeno na delovnih sestankih, so se predstavniki teh ministrstev odzvali pozitivno. Stroka je na pogovorih zagotovila svoje sodelovanje pri pripravi strokovnih podlag in izhodišč za pripravo dokumenta, na predlog ministrice za okolje in prostor Irene Majcen pa je bilo dorečeno, da se za potrebe priprave dokumenta na državni ravni oblikuje medresorska delovna skupina, katere delo naj bi koordiniralo Ministrstvo za okolje in prostor. DKAS se je skupaj s partnerskima organizacijama v teh okoliščinah odzval na javni razpis MOP in pripravil projektno nalogo za pripravo strokovnih podlag.
V okviru projekta Varstvo in razvoj slovenske krajine: krajinska politika bodo pripravljeni:
– analiza stanja na področju varstva, upravljanja in načrtovanja krajine; argumenti in izhodišča za oblikovanje krajinske politike;
– analiza tujih primerov krajinskih politik;
– koncept krajinske politike kot prvi korak v procesu priprave osnutka;
– nabor akcijskih ukrepov za prvo fazo izvajanja krajinske politike;
– spletni portal namenjen promociji EKK in
– komunikacijski podpori pripravi in sprejemanju krajinske politike.
Bistvena sestavina projekta bo delovni proces, v katerem so načrtovane tematske delavnice in komunikacijske aktivnosti, ki bodo prispevale k povezovanju sektorskih stališč in širjenju znanja o urejanju krajine in zavedanja o pomenu sodelovanja med akterji v procesih urejanja, med predstavniki oblasti, zastopniki javnih interesov, lastniki in zainteresiranimi prebivalci in dejavnostmi. Predvideno je posvetovanje s fokusno skupino sestavljeno iz predstavnikov vseh štirih ministrstev, ki so predhodno potrdila interes za pripravo krajinske politike kot skupnega razvojnega dokumenta; predvidena je izvedba delavnic za predstavnike ključnih resorjev in za širšo javnost. Projekt bo mogoče spremljati prek internetne strani, ki bo poleg vsebin projekta predstavljala tudi značilnosti slovenskih krajin ter prinašala domače in tuje novice s področja varstva in razvoja krajine.
Projektno delo lahko spremljate na povezavi na interneto stran krajinskapolitika.si
Za projektno skupino: Dr. Maja Simoneti, IPoP – Inštitut za politike prostora
Avtor naslovne fotografije: Luka Vidic
