Spodbujanje okolju prijazne mobilnosti in zmanjševanje avtomobilskega prometa za zmanjšanje izpustov CO2 v mestu
München, Nemčija
1.544.041 prebivalcev
trajnostna mobilnost, promet, ozaveščanje
Mobilnost, premikanje ljudi, blaga in informacij po prostoru, je ključna za delovanje sodobne družbe. Vendar mobilnost povzroča tudi številne težave, saj zavzema prostor, porablja energijo in povzroča onesnaženje. Promet je eden največjih virov emisij toplogrednih plinov in predstavlja veliko grožnjo za podnebne spremembe. Mobilnost, ki temelji na avtomobilih, ima še številne druge negativne učinke, kot je suburbanizacija večjih urbanih središč, ki vodi k netrajnostni rabi virov pa tudi suburbanemu, manj telesno aktivnemu in odtujenemu načinu življenja. Številna evropska mesta zato razvijajo programe, s katerimi si prizadevajo spremeniti navade prebivalcev v smeri trajnostne mobilnosti; eden od primerov je münchenski »Gscheid Mobil«.
V bavarski prestolnici že 10 let izvajajo program »Gscheid Mobil«, ki je skupek najrazličnejših izobraževalnih, svetovalnih in motivacijskih aktivnosti, namenjenih različnih skupinam prebivalcev. Namen programa je prebivalce prepričati, naj uporabljajo trajnostne oblike mobilnosti in se v čim večji meri izogibajo uporabi osebnega avtomobila. Mesto želi prebivalcem sporočiti, da ponuja zmogljive mobilnostne storitve, uporaba teh pa prinaša številne koristi. Prebivalce naslavljajo predvsem ob življenjskih prelomnicah, kot so rojstvo otroka, vstop v šolo in upokojitev. Takrat so ljudje namreč bolj dojemljivi za spremembe v navadah.
Parom, ki se jim rodi prvi otrok, ponujajo številne ugodnosti, s katerimi lahko preizkusijo različne možnosti, kot so souporaba avtomobila ali tovorna kolesa, in se namesto nakupa dodatnega avtomobila odločijo za kombinacijo drugih vrst mobilnosti.
Fotografija: Anne Schneidersmann
Cela serija aktivnosti je namenjena otrokom, ki jih želi mesto že zelo zgodaj spodbuditi k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti. Predšolskim otrokom so tako namenjene aktivnosti, ki razvijajo ravnotežje in gibalne sposobnosti. V začetku šolanja potekajo programi spremljane hoje v šolo – pešbus, kasneje organizirajo aktivnosti, ki razvijajo njihove kolesarske spretnosti, in jih učijo osnovnih popravil kolesa. Učenje veščin ves čas spremlja podajanje učenje in ozaveščanje o različnih oblikah mobilnosti ter njihovem vplivu na okolje in družbo.
Fotografija: Tobias Hase
Starejšim prebivalcem so namenjene predvsem aktivnosti, povezane z rabo javnega prometa, kjer München ponuja veliko možnosti in kombinacij. Med drugim za starejše organizirajo tečaje varne in prijetne rabe sredstev javnega prevoza.
Poseben program je namenjen novim prebivalcem Münchna, ki so se pravkar priselili. Po pošti prejmejo mapo z informacijami o različnih možnostih prevoza. S tem želijo nove prebivalce tako odvrniti od uporabe osebnega avtomobila in jih usmeriti na trajnostno mobilnost.
Pri izvajanju teh programov občinske službe in oddelki sodelujejo s številnimi drugimi organizacijami in institucijami, še zlasti tesno z vrtci in šolami, pa tudi z bolnišnicami in porodnišnicami ter prodajalci koles, podjetji, ki izposojajo avtomobile, in avtomobilsko industrijo.
Kakovost programa, ki ga nenehno nadgrajujejo, zagotavljajo z vključujočim razvojem posameznih aktivnosti. Preden zaženejo novo aktivnost, se posvetujejo s ciljno skupino, in storitev dodelajo s pomočjo fokusnih skupin. Pomembno se jim zdi zamisli najprej testirati pri ciljni skupini in zagotoviti, da nova aktivnost resnično odgovarja na njihove potrebe.
Fotografija: Christine Blei
Za dober zgled se je mesto odločilo zagnati poseben program za zaposlene v mestni upravi, ki jih prav tako spodbujajo k rabi trajnostnih oblik mobilnosti. Za službene poti so uradnikom namesto službenih avtomobilov na voljo električna in tovorna kolesa.
Mesto ocenjuje, da je v desetih letih do določene mere uspelo spremeniti mobilnostne navade prebivalcev, še najboljše rezultate pričakujejo od otrok, ki jih programi spremljajo v celotnem obdobju šolanja. Preko otrok pa je mogoče vplivati tudi na starše in tako postopoma spreminjati navade vseh prebivalcev.
Prednosti:
Učinkoviti so tisti ukrepi, ki neposredno naslavljajo določeno ciljno skupino.
Slabosti:
Samo podajanje informacij ni dovolj. Mesto mora raziskati in ponuditi prilagojene možnosti, da prebivalci spremenijo svoje navade.
Nauk:
Programe spreminjanja navad je potrebno izvajati dalj časa.
Več o dobri praksi na tej povezavi.
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v istoimenskem katalogu Mesta mestom: Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.
Naslovna fotografija: Tobias Hase
