V času Evropskega tedna mobilnosti bo kar na 55 slovenskih osnovnih šol vozil Pešbus, še spomladi letos sta Pešbus in Bicivlak vozila na samo na 25 šolah. Dodaten zagon organizirani hoji v šolo daje kar 77 učiteljev, ki so v preteklih mesecih bili deležni posebnega usposabljanja za organizacijo Pešbusa in Bicivlaka v okviru programa Aktivno v šolo. V Evropskem tednu mobilnosti pa je občine posebej spodbudilo k organizaciji Pešbusa tudi Ministrstvo za okolje in prostor, sredstva za izvedbo je na razpisu prejelo kar 22 občin.
Pešbus in Bicivlak mlajšim šolarjem in njihovim staršem pomagata pri načrtovanju aktivne hoje v šolo in jim omogočata, da se pripravijo na samostojno hojo v šolo. Aktivna hoja v šolo je pomembna za zdravje otrok in okolja, pešci zagotavljamo živost urbanega prostora. Slovenska naselja so majhna in mreža šol je gosta, zato bi velika večina šolarjev v Sloveniji lahko hodila v šolo peš.
Šole in starši lahko otrokom pomagajo pri tem kako hodijo v šolo tako, da za mlajše organizirajo Pešbus in Bicivlak, starejše pa spodbujajo, da samostojno hodijo v šolo. Pešbus in Bicivlak sta načina organizirane in spremljane hoje v šolo po vnaprej začrtanih šolskih poteh, s stalnimi postajami in urnikom. Otroke na poti v šolo spremljajo starši, stari starši, prostovoljci, včasih tudi kakšen učitelj. Na ta način se šolarji mimogrede navadijo na promet in na samostojno hojo v šolo, starši pa so lahko razbremenjeni vsakodnevnega spremljanja otrok v šolo.
Vedno več otrok in staršev se tudi pri nas ponovno odloča za peš hojo in kolesarjenje v šolo, raziskave kažejo (UL FŠ, 2018) da naj bi dobrih 43 % slovenskih šolarjev hodila v šolo aktivno. Nekatere šolarje pa starši v šolo vozijo z avtomobili, čeprav stanujejo blizu šole, tako jih prikrajšajo za zdravo, prijetno in do okolja odgovorno izkušnjo aktivne hoje v šolo. Starše posebej skrbi za varnost otrok in večina pri tem ne pomisli, da s tem, ko otroke pripeljejo do šole z avtom, soustvarjajo prometne zgostitve in potencialno nevarne razmere. Organizirana hoja v šolo olajša staršem in otrokom peš hojo v šolo in pomaga, da skupaj spoznajo šolsko pot. Spremljevalci Pešbusa in Bicivlaka pa lahko z izkušnjami učinkovito pomagajo občinam odstraniti problematična mesta v prometu.
Slovenske šole pri organizaciji Pešbusa podpira program Aktivno v šolo, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS. Ministrstvo za okolje in prostor pa je letos sklenilo v Evropskem tednu mobilnosti posebej spodbuditi občine, da organizirajo Pešbus na svojih osnovnih šolah. Cilj projekta Aktivno v šolo je, da bi otroci vse leto hodili v šolo peš ali s kolesom. Zaenkrat Pešbus vse leto vozi samo na OŠ Grm v Novem mestu.
V Mestni občini Ljubljana se je za organizirano pot v šolo s Pešbusom in Bicivlakom doslej najbolj navdušila OŠ Koseze, v Evropskem tednu mobilnosti je Mestna občina Ljubljana s podporo Ministrstva za okolje in prostor omogočila, da se s programom pobliže seznanjajo tudi na OŠ Majda Vrhovnik, OŠ Valentin Vodnik, OŠ Miran Jarc in OŠ Rihard Jakopič, Pešbus pa bo vozil tudi na OŠ Koseze.
Način prihoda v šolo vpliva na zdravje otrok in na razvoj njihovih potovalnih navad. Ugotovitve iz programa Aktivno v šolo kažejo, da si v šolo želi peš ali s kolesom prihajati veliko več otrok, kot jih ima zares možnost tako priti v šolo. Pri izbiri načina prihoda v šolo so otroci odvisni od odraslih. Na OŠ Koseze po besedah ravnateljice Loriete Pečoler aktivno podpirajo ideje programa Aktivno v šolo zato, ker si želijo, da se učenci čim več gibajo, družijo in s tem razvijajo samostojnost. Želja ravnateljice je, da bi Pešbus in Bicivlak postala vsakodnevna rutina preko celega šolskega leta.
Tak je tudi cilj programa Aktivno v šolo: da bi mlajši šolarji v čim večjem številu v šolo prihajali s Pešbusom in Bicivlakom, starejši pa bi nadaljevali prakso aktivne hoje v šolo samostojno. V Mestni občini Ljubljana je peš dostopnost osnovnih šol izjemno dobra, veliko otrok ima do šole deset, največ dvajset minut peš hoje. Po nekaterih podatkih kar polovica ljubljanskih šolarjev že prihaja v šolo aktivno, to je peš, s kolesi, skirojem ali rolko. Pravijo, da nas izkušnje iz otroštva zaznamujejo za vse življenje. Otroci, ki z aktivnim načinom hoje v šolo pridobijo zdrave potovalne navade, bodo tudi kasneje v mladosti in v odrasli dobi, kljub pomanjkanju prostega časa in naraščajočim obveznostim, lažje ohranjali zdrave gibalne navade.
Program Aktivno v šolo, sofinancira Ministrstvo za zdravje RS in je del Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 – Dober tek Slovenija. Program izvaja IPoP – Inštitut za politike prostora v sodelovanju z društvi Focus društvo za sonaraven razvoj in CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp.
