Mouans Sartoux, Francija
10.331 prebivalcev
hrana, zdravje, okolje
Hrana ima pomembno socializacijsko in družabno funkcijo. Hrana nas povezuje. Pa vendar je hrana še mnogo več. Je ključna za življenje, način njene pridelave pogojuje razvoj. Po eni strani pridelava hrane vpliva na okolje, po drugi strani na zdravje ljudi. Ne glede na najrazličnejša prehranska gibanja in prakse se danes kot okoljsko in družbeno najbolj učinkovita kaže odločitev za ekološko in lokalno pridelano hrano – ki od zemlje do krožnika prepotuje najkrajšo pot in zlasti v urbanem okolju na novo vzpostavlja že skoraj povsem izgubljen stik človeka z izvorom hrane. Mouans Sartoux s kombinacijo praktičnih in sistemskih ukrepov zagotavlja dostop do ekološko in lokalno pridelane hrane.
V francoskem mestu Mouans Sartoux, na Azurni obali, so že pred dvajsetimi leti začeli zaznavati pomanjkanje kakovostne lokalno pridelane hrane, in so, še zlasti v luči takratnega razsajanje bolezni norih krav, začeli odločneje voditi politiko, ki povezuje skrb za hrano, zdravje in okolje.
Prvi njihov cilj je bil zagotoviti stoodstotno ekološko pridelano hrano za vse tri osnovne šole v mestu (tj. 1000 obrokov dnevno), ne da bi se zaradi tega cena obroka zvišala. Hrana naj bi bila, ne samo ekološko pridelana, ampak tudi sveža, sezonska, uravnotežena, lokalna, pripravljena v šolah samih iz nepredelanih, surovih sestavin.
Pri iskanju rezerv v obstoječem sistemu so se kot zelo učinkoviti izkazali majhni koraki, s katerimi so se zavezali k zmanjšanju količine hrane, ki konča v smetnjakih. Eden od njih je ločevanje ostankov hrane po posameznih kategorijah, torej predjedi, glavne jedi in sladice. Tako so ugotovili, kje so največji presežki in katere hrane lahko pripravijo manj. Da bi zmanjšali količino odpadne hrane so za vse obroke uvedli tudi dve različni velikosti porcije. Otroci imajo tako možnost, da sami ocenijo, kako lačni so in koliko česa bodo pojedli. Z zmanjšanjem ostankov hrane so ceno obroka znižali za 20 centov; namesto 150 g, kolikor znaša nacionalno povprečje, zavržejo samo 30 g hrane na obrok.
Pri nabavi lokalne ekološko pridelane hrane so naleteli na težave, saj je bilo ponudbe premalo ali pa lokalni ponudniki niso bili konkurenčni. Zato so prilagodili pravila javnega naročanja tako, da se o izbiri ponudnikov odloča po naslednjem vrstnem redu kriterijev: kakovost, vpliv na okolje in cena. Cena je tako šele na tretjem mestu, pomembnejša je kakovost hrane in vpliv pridelovalca in pridelka na okolje. Ponudniki morajo namreč ob oddaji ponudbe izpolniti vprašalnik, s katerim ocenijo svoj vpliv na okolje.
Kljub tem ukrepom lokalni pridelovalci hrane niso zmogli zadostiti potrebam, zato je mesto kupilo zemljišče in na njem uredilo svojo kmetijo, kjer ekološko pridelujejo zelenjavo za potrebe šolskih kuhinj. Leta 2016 so ekološko pridelali 24 ton zelenjave in tako 85-odstotno zadostili potrebam svojih šol.
Poleg praktičnega reševanja pomanjkanja ponudbe lokalne ekološke hrane in skrajševanja prehranske verige z vzpostavitvijo lastne kmetije, se je Mouans Sartoux zagotavljanja dostopa do lokalno pridelane hrane lotil še z dodatnimi ukrepi, sistemsko. Z lokalnim prostorskim načrtom so zavarovali kar 112 hektarjev kmetijskih zemljišč in jih tako obvarovali pred pozidavo ter preprečili nenadzorovano širjenje mesta v podeželsko zaledje. Obseg zemljišč, namenjenih kmetijstvu, se je s tem povečal za trikrat.
Učinki prehranske politike, ki jo vodi Mouans Sartoux, so vsestranski: občutno zmanjšanje vplivov na okolje zaradi krajšanja poti, manj pesticidov in večja biotska raznovrstnost zaradi ekološke pridelave, boljše prehranske navade in zdravje prebivalcev zaradi mehkih ukrepov, kot so izobraževanje v šolah in ozaveščanje staršev. Mesto pa oskrbo s kakovostno lokalno hrano širi tudi na svoje druge službe – v eni od osnovnih šol vsak dan obedujejo tudi občinski uslužbenci.
Prednosti:
Nezahtevni prvi koraki, ki jih je mogoče enostavno prenesti.
Slabosti:
Nekatere občine se lahko soočijo s težavami pri prilagajanju/poostrovanju pravil javnega naročanja.
Nauk:
Če rešitev z zunanjimi izvajalci ne deluje, lahko občina vedno prevzame pobudo in zagotovi dodatne potrebne pogoje za realizacijo ideje.
Več o dobri praksi na tej povezavi.
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v istoimenskem katalogu Mesta mestom: Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.
Fotografije: Mouans Sartoux
