Analiza parkirnega utripa je metoda za ugotavljanje zasedenosti parkirnih prostorov. Z opazovanjem, beleženjem in obdelavo pridobimo kvantitativne podatke, ki jih lahko uporabimo za oblikovanje nove parkirne politike. Angleška izraza za analizo parkirnega utripa sta parking beat survey ali patrol survey. Optimiziranje števila parkirnih mest in njihova souporaba preko dneva omogoča več prostora za pešce, kolesarje in za javni prostor, kar dviga kakovost bivanja v mestih. Z analizo parkirnega utripa pridobljeni podatki so v veliko pomoč izdelovalcem prometne politike, zlasti pa so dobra podlaga v procesih sodelovanja z ostalimi akterji: prebivalci, lastniki trgovin in lokalov ter drugimi javnostmi. Pogovor, ki temelji na preverljivih in zanesljivih podatkih, je veliko lažje voditi kot soočenje čustvenih ali ideoloških mnenj. Podatki so temelj za boljšo parkirno politiko, zmanjšajo pa tudi politična tveganja županstva.
Analiza parkiranja v mestih
V mnogih mestih je potovanje z avtomobilom še vedno najbolj privlačna izbira potnikov, tudi za kratke poti. Avtomobili povzročajo prometne zastoje, onesnažen zrak in zasedajo ogromno prostora tudi kadar so parkirani. O parkiranju mestne oblasti pogosto nimajo na voljo res relevantnih informacij. Običajni metodi za ocenjevanje stanja parkirnih mest sta analizi parkirnega povpraševanja in parkirne ponudbe, ki pa imata vsaka svoje slabosti.
Analiza parkirnega povpraševanja se ocenjuje s pomočjo GIS orodij, vsakemu naslovu je možno glede na namensko rabo in parkirne standarde pripisati potrebno število parkirnih prostorov. Parkirni standardi običajno predpisujejo minimalno število parkirnih mest na stanovanje, kvadratni meter proizvodnje, stol v restavraciji ipd. Ta analiza pokaže hipotetično potrebo po parkiriščih, ne pove pa nič o lokalnih mobilnostnih navadah, potencialni zasedenosti parkirišč in tudi ne o tem, ali je v območju sploh na voljo dovolj prostora za parkirna mesta, ki naj bi bila po tej metodi potrebna.
Analiza parkirne ponudbe se izdela s štetjem parkirnih prostorov v javni in/ali zasebni lasti. Tudi ta analiza ne pokaže, ali so prešteta parkirna mesta zasedena, kdaj so zasedena in kdo na njih parkira. Če obe analizi združimo dobimo podatek o primanjkljaju ali presežku parkirnih mest glede na standarde, še vedno pa ne razpolagamo s ključnimi podatki: kdo, kako dolgo in kdaj parkira ter v kolikšni meri so posamezna parkirišča zasedena ob izbranih delih dneva. Še vedno tudi ne vemo, ali so upoštevani parkirni standardi sploh primerni za konkretno stanje, oziroma izvedljivi v določenem mestnem predelu.
Parkirni utrip
Analiza parkirnega utripa je empirična metoda, s katero periodično opazujemo lokacijo – izbrano parkirišče in število parkiranih avtomobilov na tem parkirišču. Sodelovanje voznikov ni potrebno; štetje se izvaja avtomatično ali ročno z izobraženimi opazovalci. Frekvenca merjenja parkirnega utripa je odvisna od specifičnih zahtev, izvaja pa se od zgodnjega jutra do poznega večera. Z obdelavo podatkov oblikujemo poročilo, ki za vsako parkirišče posebej pokaže dolžino parkiranja na posameznem parkirnem mestu, kapaciteto in uporabo razpoložljivih parkirnih mest ter frekventnost izmenjave vozil na vsakem parkirnem mestu. Možno je tudi prepoznati vozila, ki so med izvajanjem analize parkirana na različnih mestih, kar prispeva k oblikovanju slike o parkirnem profilu območja ali kraja.
Analizo parkirnega utripa za načrtovanje novih prometnih rešitev in parkirne politike pogosto uporabljajo v Združenem kraljestvu, pa tudi drugje, npr. v Stuttgartu ali v Sofiji. V majhnih krajih se uporablja za celotna središča, v velikih mestih pa na ravni mestnih četrti oziroma večjih zaokroženih območij.
Parkirni utrip v Sloveniji
Metodo parkirnega utripa je Tom Rye predstavil na Nacionalni konferenci o trajnostni mobilnosti januarja 2017 v Ljubljani. Metodo so v študijske namene večkrat uporabili v Mariboru in Ljubljani, a pomembnejše uporabe v praksi še nismo zasledili. Na IPoP – Inštitutu za politike prostora smo metodo doslej preizkusili dvakrat, na Vrhniki in v Idriji.
Na Vrhniki smo s podjetjem City studio v jeseni 2017 sodelovali pri prometno-urbanistični ureditvi starega dela mesta. Metodo parkirnega utripa smo uporabili za preveritev potrebnega števila parkirnih mest na Stari cesti ter za proučitev zapore za tranzitni promet. Ugotovili smo, da je parkirnih prostorov dovolj, na posameznih delih je možno njihovo število tudi zmanjšati.
Slika: Idrija – primer analize zasedenosti parkirišč glede na tip uporabnikov. Vir: IPoP
V Idriji smo s Kombinat arhitekti in City studiom v letih 2017 in 2018 oblikovali predlog nove parkirne politike. Najpomembnejši vhodni podatek zanjo je bila prav analiza parkirnega utripa, za potrebe katere smo nadgradili metodo iz Vrhnike. IPoP je v Idriji analizo parkirnega utripa izvedel s pomočjo idrijskih študentov. Delo je bilo zaradi velikega števila parkirnih mest sicer zahtevno, vendar pa so pridobljeni podatki predstavljali nujno potrebno izhodišče za nadaljnje korake priprave parkirne politike. Podatke iz analize parkirnega utripa smo uporabili za analizo stanja, določitev parkirnih območij in režimov ter za simulacijo bodočih ukrepov.
Parkirna politika, osnovana na dejstvih
Iz podatkov o zasedenosti, frekvenci menjav in vrsti uporabnikov parkirnih površin ob različnih urah dneva z analizo parkirnega utripa dobimo realno sliko potreb po parkirnih površinah. Na osnovi poznavanja parkirnega utripa lahko občinska uprava in politika dobro ocenita, kako se obstoječa ponudba parkirišč sklada z občinsko prometno politiko in načrtujeta, kakšna naj bosta nova parkirna politika in parkirni režim.
IPoP o parkiranju in parkirni politiki
Želite zmanjšati promet v mestu? Uporabite orodja parkirne politike
Kdo plača brezplačno parkiranje
Drugi viri
Bonsall, P.W. Transportation (1991) 18: 83. https://doi.org/10.1007/BF00150560
Accuracy study of parking duration data from patrol survey, http://webarchiv.ethz.ch/ivt/svt/publications/papers/svtr30.pdf
Naydenov, Nikolay. (2018). Parking Survey – Methodology and Case Study. https://www.researchgate.net/publication/242782192_Parking_Survey_-_Methodology_and_Case_Study
Push&Pull, http://www.push-pull-parking.eu/
