Parkirna politika je za načrtovalce prometa velik izziv. Če za promet velja, da se nanj spoznajo vsi, potem velja za vprašanja s področja parkiranja še to, da ljudi hitro razburijo. Sodobne parkirne politike temeljijo na optimalni izrabi površin za parkiranje in praviloma zmanjšujejo ponudbo parkirišč ali pa vpeljujejo nove parkirne režime, s katerimi želijo prepričati ljudi, da se ni mogoče in tudi ni treba povsod pripeljati z avtomobilom. Ker zmanjševanje možnosti za parkiranje v skupnost lahko vnese razburjenje, je pomembno, da prebivalci razumejo in sprejmejo razloge za omejevanje parkiranja. To pa ni mogoče, če vsi skupaj ne poznamo dovolj natančno značilnosti parkiranja v kraju. Katera parkirišča so bolj zasedena, katera manj, kdaj in kdo na njih parkira?
IPoP – Inštitut za politike prostora je sodeloval v konzorciju, ki je pripravil novo parkirno politiko Idrije, sestavljali pa so ga še Kombinat arhitekti, prostoRož in City studio. Naši ključni nalogi sta bili prav analiza značilnosti parkiranja v obravnavanih območjih ter sodelovanje z javnostjo pri oblikovanju ukrepov parkirne politike.
Občina Idrija je v letu 2017 sprejela Celostno prometno strategijo (CPS), ki je določila okvir nove parkirne politike. V CPS smo našli tudi bistven izziv nove prometne politike, in sicer precej ležeren odnos do parkiranja – ljudje radi parkirajo čim bližje končni destinaciji, včasih celo pred vrati. In občutek imajo, da je parkirnih prostorov vedno premalo. To je bilo torej prvo vprašanje, na katerega smo iskali odgovor: ali je parkirnih prostorov res premalo?
Da bi to ugotovili, smo izvedli analizo parkirnega utripa. V Sloveniji je ta metoda relativno redka – pomembnejše uporabe v praksi ne poznamo, bila pa je uporabljena nekajkrat v študijske namene. IPoP je to metodo prvič uporabil pri analizi, ki je bila podlaga nove prometno urbanistične ureditve Vrhnike, ki smo jo pripravljali s City studiem. Zmetodo parkirnega utripa na vzorčen dan popisovalci večkrat, vsako uro ali dve, obhodijo vsa izbrana parkirišča in zapišejo tam parkirane avtomobile. Analiza se začne okrog pete ure zjutraj in traja do polnoči. Z analizo za vsako opazovano parkirno mesto pridobimo podatek, kdaj je bilo zasedeno in koliko časa ga je zasedalo isto vozilo. Glede na to kdaj in koliko časa je vozilo zasedalo parkirno mesto lahko sklepamo, kdo je bil uporabnik, bodisi stanovalec, zaposleni ali občasni obiskovalec. Na podlagi takšnih podatkov lahko razvijemo najustreznejši parkirni režim.
Slika: Primer analize zasedenosti parkirišč glede na tip uporabnikov. Vir: IPoP
Metoda analize parkirnega utripa je zajemala skoraj vsa parkirišča v Idriji – 2500 parkirnih mest. Pokazala je, da je zelo majhen delež parkirišč v Idriji polno zasedenih, pa še ta so polna le nekaj ur na dan. In prav vsa od njih imajo v bližini še nekaj parkirišč, ki niso nikoli v celoti zasedena. Prej obratno, čez cel dan imajo kar nekaj prostih parkirnih mest, je pokazala analiza. Z analizo parkirnega utripa smo dobili podatke, na podlagi katerih smo skupaj s prebivalci začeli iskati rešitve.
Ključno pri parkirni politiki je, da jo posvojijo prebivalci kraja. Zato jih moramo čim prej vključiti v oblikovanje parkirne politike. V Idriji smo prebivalcem najprej predstavili ključne izzive, in jih prosili, da jih dopolnijo. Nato smo s prebivalci izbrali scenarij – izbran je bil scenarij, naj se ohrani približno isto število parkirišč, vendar naj se razvije nov parkirni režim. Če nočemo, da zaposleni za devet ur zasedejo parkirišča v središču kraja v neposredni bližini najpomembnejših storitev, uvedemo režim, ki jih spodbuja, da parkirajo petdeset metrov stran. Parkirišče v središču pa pustijo tamkajšnjim prebivalcem ali obiskovalcem za kratek čas.
Na podlagi izbranega scenarija smo oblikovali sveženj ukrepov, ki se medsebojno dopolnjujejo, ter poleg parkiranja izboljšujejo tudi pogoje za hojo in kolesarjenje. Hkrati pa kraj spreminjajo v prijetno in živahno mesto z javnimi prostori po meri ljudi, ne pa parkiranih avtomobilov.
Novo parkirno politiko je Občinski svet Idrije potrdil brez glasu proti v juliju 2018. Ker nam je bilo sodelovanje v projektu v veliko veselje upamo, da kmalu razvijemo parkirno politiko še za kakšen drug kraj ali mesto.
Fotografija: Urban Jeriha IPoP (CC BY-NC 4.0)
