Pešbus in Bicivlak se predstavita

14. 06. 2018

Pretekli teden je IPoP v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in osnovno šolo Koseze v Ljubljani predstavil novinarjem program Aktivno v šolo, program podpira organizirano in samostojno peš hojo in kolesarjenje v šolo. Otroci s Pešbusom in Bicivlakom potujejo v šolo po vnaprej začrtanih poteh, s stalnimi postajami in urnikom. Pešbus in Bicivlak sta na slovenskih šolah vedno bolj priljubljena. Program Aktivno v šolo sofinancira Ministrstvo za zdravje RS in je del Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 – Dober tek Slovenija, s katerim želi ministrstvo izboljšati prehranske in gibalne navade Slovencev.

IPoP – Inštitut za politike prostora izvaja program Aktivno v šolo v sodelovanju z društvoma Focus, društvo za sonaraven razvoj in CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp. Program je eden od tistih s katerim si na IPoPu prizadevamo za trajnostno mobilnost, hkrati pa je neposredno nadaljevanje programa Zdrav šolar, s katerim je IPoP ob podpori Ministrstva za zdravje zagnal izvajanje Pešbusa in Bicivlaka v Sloveniji. IPoP svoja prizadevanja za trajnostno mobilnost uveljavlja na različnih področjih in v sodelovanju z različnimi partnerji.

Na dogodku so zbrani govorili o tem, kako si veliko več otrok želi prihajati v šolo peš ali s kolesom, kot jih ima danes zares možnost tako hoditi v šolo. Izvajalci programa tudi ugotavljajo, da se otroci zelo dobro zavedajo prednosti aktivnega prihoda v šolo in slabosti vožnje z avtom. Vendar pa so pri izbiri načina prihoda v šolo otroci odvisni od odraslih zato je prav,  da šole in starši razmišljajo o praksi prihodov v šolo, da včasih preizkusijo kaj novega in skupaj načrtujejo organizacijo aktivne poti v šolo za naslednje šolsko leto.

Te dni so na OŠ Koseze, tako kot še marsikje drugod v Sloveniji, nekateri učenci prišli v šolo s Pešbusom in Bicivlakom. Pešbus in Bicivlak spodbujata organiziran aktiven prihod otrok v šolo in zahtevata dobro sodelovanje med starši, otroci, spremljevalci na progah in sodelujočimi predstavniki šole. V Kosezah je bilo aktualnih pet prog Pešbusa in ena proga Bicivlaka. Proga Bicivlaka je štratala pred gasilskim domom v Podutiku, ena od prog Pešbusa, ki jo je spremljala učiteljica razrednega pouka in koordinatorica aktivnosti Andreja Duh, pa je imela začetno postajo v naselju Mostec in tri vmesne postaje.

Ravnateljica OŠ Koseze Lorieta Pečoler je povedala, da šola sodeluje v programu že od vsega začetka: »V programu sodelujemo že tretje leto in ga v celoti podpiramo. Ideje programa, da se učenci čim več gibajo, družijo in s tem razvijajo samostojnost, so nam blizu, saj jih imamo zapisane v viziji naše šole. Z Bicivlakom in Pešbusom želimo prispevati k temu, da bi se naši učenci čim več gibali in s tem pozitivno vplivali na zdravje in gibanje otrok in tako zmanjšali delež časa, ki ga  preživijo v avtomobilu, ko jih prevažajo na različne dejavnosti. Na ta način jih učimo tudi odgovornosti in varnega vključevanja v promet.« Zaključila je z besedami: »Naša želja je, da bi projekt postal vsakodnevna rutina in da bi trajal preko celega šolskega leta, ne le 14 dni v letu.«

Zbrane je nagovorila tudi predstavnica Ministrstva za zdravje Janja Križman Miklavčič z Direktorata za javno zdravje, ki je opozorila na velik pomen telesne dejavnosti za zdravje otrok in poudarila, da so na ministrstvu zelo zadovoljni,  ker je odziv šol in staršev na program Aktivno v šolo dober in ker otroci očitno z veseljem potujejo s Pešbusom in Bicivlakom. Izpostavila je, da program omogoča, »da lahko šole v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi poiščejo rešitve, ki so za njihovo okolje najprimernejše, varne, prijetne in uresničljive, IPoP pa jim pri tem pomaga s pomočjo priporočil in izkušenj, ki se razvijajo v procesu izvajanja programa in so del izobraževanj in podpore, ki jo zagotavlja program šolam«.  Pojasnila je tudi: »Otroci, ki se bodo zgodaj naučili zdravih življenjskih navad, bodo tudi kasneje  v mladosti in v odrasli dobi, kljub pomanjkanju prostega časa in naraščajočim obveznostim, lažje ohranjali zdrave gibalne navade, seveda ob ustrezni podpori predvsem domačega in tudi šolskega okolja. Pomembno je, da smo jim odrasli za zgled, da se potrudimo, in jim omogočimo  in jih spodbujamo k telesni dejavnosti ne samo v šoli, temveč tudi v prostem času.«

Andreja Duh, učiteljica razrednega pouka na OŠ Koseze in koordinatorica aktivnosti Pešbus je povedala, da se je za program navdušila, ker ji je zbudil spomin na lastne prijetne izkušnje s spremljano potjo v šolo in poudarila, da tisti otroci , ki hodijo peš »dnevno mero telesne aktivnost opravijo že zjutraj in so zato pri pouku zbrani in osredotočeni« ter dodala  še: »Pospremiti otroka v šolo in ga ob tem naučiti opaziti spremembe v domačem okolju je neprecenljivo. Opazovali smo labodjo družino. Naučili smo se prečkati cesto, varno obhodili delo na cesti, pozdraviti soseda … Teh možnosti zaradi narave dela nimajo vsi starši, zato smo se tako učitelji kot starši povezali in si med seboj pomagali.«

V razpravi se je oglasil tudi učitelj Miha Dragoš, ki otroke spremlja na progi Bicivlaka in je poročal o izključno dobrih izkušnjah ter hkrati opozoril na to, da je morda standard varovanja otrok nekoliko pretiran, na dva otroka je treba namreč zagotoviti po enega odraslega spremljevalca.

Cilje in aktivnosti programa Aktivno v šolo, je predstavil direktor IPoP Marko Peterlin. Program Aktivno v šolo neposredno naslavlja spodbujanje telesne dejavnosti otrok, podpira šole pri organizaciji Pešbusov in Bicivlakov in spodbujanju aktivnega preživljanja prostega časa in vključevanja gibanja v vsakodnevne dejavnosti. V okviru Pešbusa in Bicivlaka gredo otroci z odraslimi spremljevalci v šolo peš ali s kolesom po vnaprej dogovorjeni poti. Po stalnem urniku se ustavljajo na postajah in po poti pobirajo nove učence. Spremljevalci so navadno starši, ki se pri opravljanju te naloge izmenjujejo ter tako nekatere dni vodijo skupino otrok v šolo, ostale dni pa so prosti. Takšno prakso v različnih oblikah in pod različnimi imeni poznajo v mnogih državah; Pešbusu v anglosaških državah rečejo Walking bus, v Italiji in Švici pa Pedibus.

V Sloveniji so bili leta 2016 pilotno izvedeni prvi Pešbusi in Bicivlaki na treh osnovnih šolah, dveh v Ljubljani in eni v Novi Gorici. Pomaldi 2017 so Pešbuse izvajale štiri šole, v Novem mestu, Novi Gorici, Ilirski Bistrici in Ljubljani, kjer se je okoli 170 šolarjev pridružilo tej zabavni, varni in predvsem zdravi poti v šolo. Jeseni lani se je izvedbi programa pridružilo že 8 šol in okoli 250 otrok, letos pomladi pa so izvajalci ponovno povabili občine in šole po vsej Sloveniji k sodelovanju. V okviru programa so bila pomladi 2018 tako izvedena tri usposabljanja za spremljano pot v šolo, in sicer v Ljubljani, Mariboru in Kopru, ki se jih je udeležilo več kot 50 predstavnikov šol in občin, izvedbe Pešbusov in Bicivlakov pa je napovedalo 23 šol in občin. Avgusta bo stekla nova faza priprav in izvajalci programa Aktivno v šolo pričakujejo nov zagon veselja do aktivne in samostojne poti v šolo v času Evropskega tedna mobilnosti, vsi od sodelujoči pa si predvsem želijo, da bi se v prihodnosti izvajanju Pešbusa in Bicivlaka pridružilo čim več slovenskih osnovnih šol in da bi otroci in starši vztrajali skozi vse šolsko leto.

Maja Simoneti

Fotografije: Izvedba Pešbusa na OŠ Koseze junija 2018 / Foto: Luka Vidic

Izvajanje programa Aktivno v šolo lahko spremljate na spletni strani aktivnovsolo.si in na www.facebook.com/aktivnovsolo/.

 

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Kako ravnamo z drevjem v mestih?

Ponedeljek, 24. september 2018, 18:00-20:00, Pritličje, Mestni trg 2, Ljubljana

Koristi dreves v urbanem okolju so velike, večstranske in niso omejene le na ožjo lokacijo, kjer drevo raste. In niso odvisne od tega, čigavo je drevo.

Kako ovrednotiti koristi posameznega drevesa? O katerih drevesih govorimo, ko govorimo o vzdrževanju dreves v mestih? Kakšno je v naših mestih razmerje med drevesi na javnih in tistimi na zasebnih površinah? Zakaj je regulativa na področju varovanja urejanja zelenih in drugih javnih površin praviloma lokalna? Zakaj mnoga mesta regulirajo vzdrževanje dreves tudi na zasebnih površinah in zakaj se je pri nas pristojnost lokalnih skupnosti nad zasebnimi drevesi v zadnjih dveh desetletjih zmanjšala?

Uvod v temo bo pripravila in predstavila novinarka Kristina Božič. Dogodek je namenjen vabljenim udeležencem, več informacij o možnosti udeležbe na marko.peterlin@ipop.si.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt