Kako izkoristiti potencial javnega naročanja za lokalni razvoj

Javno naročanje je postopek, ki ga občine in druge institucije uporabljajo za nakup blaga in storitev in ki se je po dosedanji praksi izvajal predvsem na podlagi cene. To pomeni, da je bila izbrana ponudba z najcenejšim produktom ali storitvijo, kar pa ne zagotavlja niti kakovosti niti učinkovitosti izbrane ponudbe. V zadnjih dveh letih je URBACT omrežje Procure poskušalo izboljšati način izvajanja javnega naročanja v 11 evropskih mestih.

Poskušali smo spremeniti način izvajanja javnih naročil tako, da bi kraji, občine in institucije dajali poudarek drugim dejavnikom. Zanimalo nas je, kako v postopke naročanja umestiti dejavnik kakovosti in še zlasti, kako javno naročanje uporabiti kot vzvod za reševanje gospodarskih, družbenih in okoljskih izzivov.

Da bi omogočili upoštevanje teh širših dejavnikov v postopkih javnega naročanja, spodbujamo razumevanje javnega naročanja kot cikla. To pomeni, da javno naročilo ni samo odločitev, ki vodi v porabo sredstev, ampak je neločljivo povezano s širšo strategijo, z oblikovanjem in razvojem blaga in storitev ter spremljanjem širših učinkov.

O ciklu javnega naročanja smo razmišljali v šestih korakih, pri vsakem od njih bi morale občine razmišljati o širših dejavnikih. (S pristopi, ki se jih loteva Procure, se krepijo viri v določenih lokalnih okoljih, zato je v nadaljevanju govora o »krajih«.)

1. korak: Pregled nad porabo

Najprej morajo kraji razumeti, kako njihovi postopki javnega naročanja potekajo in kam gre njihova poraba – potrebujejo posnetek izhodiščnega stanja o tem, kam gredo sredstva v geografskem smislu, v sektorskem smislu in glede na tip organizacije, kot je MSP. Brez teh izhodiščnih informacij, kraji ne vedo, kje so možnosti za spremembe postopkov in praks ter posledično povečanje širšega (gospodarskega, družbenega in okoljskega) vpliva javnega naročanja.

2. korak: Identifikacija želenih učinkov

Kraji morajo vedeti, k reševanju katerih problemov naj javno naročanje prispeva. Zato potrebujejo dokument, v katerem so natančno določeni želeni učinki, kot so: zmanjšanje brezposelnosti, izboljšanje veščin, podpiranje prostovoljskega in javnega sektorja. Zato mora obstajati politična in strateška podpora, ki omogoča, da se ti učinki vgradijo v strategijo javnega naročanja in povežejo z izvajanjem naročil.

3. korak: Povezovanje učinkov z oblikovanjem blaga in storitev

Ko oblikujejo blago in storitve, morajo kraji razmisliti, kakšne širši vpliv lahko imajo. To se mora zgoditi veliko pred pripravo samega naročila. Na primer, ko se pripravlja nov gradbeni projekt, morajo tisti, ki ga načrtujejo, razmisliti, ali lahko projekt prispeva npr. k ustvarjanju novih delovnih mest ali pripravništev. Prav tako se morajo odločiti, kolikšen delež odločitve o naročilu bo odvisen od teh dejavnikov, npr. 10 %.

4. korak: Postavljanje vprašanj o širšem vplivu

Kraji morajo vključiti vprašanja o širšem vplivu v razpisno dokumentacijo. Potencialne ponudnike morajo vprašati »koliko delovnih mest bodo ustvarili« ali »na kakšen način bodo podprli prostovoljski in javni sektor« in »ali imajo strategijo omejevanja vplivov na okolje«. To bo spodbudilo ponudnike, da v procesu priprave naročila predstavijo, kako bodo prispevali k doseganju teh učinkov.

5. korak: Evalvacija širših vplivov

Kraji morajo oceniti ponudbe upoštevajoč odgovore na vprašanja o širših vplivih. Obstajajo trije načini izvedbe – kvantitativen, npr. število delovnih mest, ki jih bo zagotovil ponudnik; kvalitativen – npr. načini podpore prostovoljskemu in javnemu sektorju; ter izločilni način z da ali ne, npr. ima ponudnik strategijo omejevanja vplivov na okolje ali ne. Tako kriteriji ocenjevanja vključujejo ceno in kakovost.

6. korak: Spremljanje dosežkov širših vplivov in izvajanja

Učinki, ki jih zagotavljajo ponudniki, morajo biti vključeni v pogodbene pogoje. Spremljanje učinkov mora upoštevati vsakega od zgoraj naštetih sestavnih delov postopka javnega naročanja – kraji morajo razmisliti o tem, kako bodo merili širši vpliv ponudnikov in to podrobno zapisati v dokument, v katerem so zapisani želeni učinki. Toda spremljanje se lahko začne šele z začetkom izvajanja pogodbe. Obstajata dva glavna načina za spremljanje vpliva. Eden je z analizo o povečanju deleža porabe v lokalni ekonomiji, z analizo porabe in z anketo na vzorcu ponudnikov o posameznih vplivih. Drugi način je, da se naroči spremljanje širših učinkov, ki se izvaja mesečno, polletno ali letno.

Javno naročanje postaja vse bolj prepoznano kot način doseganja širših gospodarskih, družbenih in okoljskih učinkov po vsej Evropi. Če želijo izkoristiti potencial javnega naročanja, morajo kraji zgornje korake uporabiti v svoji strategiji javnega naročanja in v vsakem javnem naročilu, ki ga izvedejo.

 

Izvirni članek v angleščini na URBACT Blog: Matthew Jackson, Procurement is a Cycle

Fotografija: CLES

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri