Ste se tudi v vaši občini ob pripravi Celostne prometne strategije prvič zares temeljito lotili sodelovanja z javnostjo? Še nimate Celostne prometne strategije, pa bi v odločitve o ureditvi prometa in javnega prostora v občini radi vključili prebivalce? Prebivalci v vse večji meri pričakujejo, da jih boste redno vključevali v procese odločanja?
Sodelovanje z javnostjo je lahko za občinsko upravo in njene uslužbence veliko breme. Lahko pa tudi olajša vaše delo, izboljša rešitve in vas poveže s skupnostjo prebivalcev.
Vabimo vas na pogovor o različnih zadregah in težavah, ki spremljajo sodelovanje z javnostjo pri urejanju prometa in o možnostih za to, da sodelovanje kljub vsemu dobro steče in da postane tudi uspešno. Razpravljali bomo o tem, kako breme sodelovanja z javnostjo obrniti v korist obojih – občine in prebivalcev.
Dogodek je namenjen predvsem predstavnikom občin in javnih služb, ki se pri svojem delu srečujejo z vedno glasnejšimi zahtevami po vključevanju javnosti v procese odločanja. Namen organizatorja je spodbuditi sproščen pogovor in ustvarjalno izmenjavo mnenj ter s tem razviti zaupanje udeležencev v možnosti, ki jih prinaša sodelovanje z javnostjo pri urejanju prometa. Predstavljene bodo tudi različne metode sodelovanja z javnostjo ter praktični primeri iz slovenskih občin.*
Prosimo, da svojo udeležbo potrdite najkasneje do 9. 2. 2018 s prijavo na tej povezavi.
*Udeleženci bodo med drugim prejeli tudi Z – Priročnik za boljše in lažje sodelovanje z javnostjo pri urejanju prostora, v katerem so praktični napotki za izvedbo procesa sodelovanja z javnostjo in Mesta mestom: Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj.
V naslednjih tednih bosta podobna dogodka potekala še v Kopru in Novem mestu. Več kmalu.
Foto: Luka Vidic
Pozdravljeni,
Ali bi morda lahko dobil obe publikaciji kljub temu, da danes nisem uspel priti na dogodek (prijavil sem se in zaradi vremena je bil prevoz iz Šoštanja otežen). Namreč delujem v sklopu coworking prostora kot vodja. Tako po preteklem delu in izkušnjah se zanimam za delo in posege v prostoru. Pravtako pa se želimo kot lokalna enota za razvoj prodjetništva vključevati pri razvoju kraja (sooblikovali smo CPS). Ena izmed uporabnic coworkinga je arhitektka in svetnica ter ravno nova predsednica Kluba šaleških arhitektov. Tako, da se zelo priporočamo za izvod, ki nam lahko pomaga pri informiranju in dosegu v lokalnem okolju in lokalni skupnosti. Pač čutim svjoe delo kot interpretator/strelovod zdrave pameti ter globalnih praks v lokalno okolje.
Vse dobro, Franci Pečnik