6. junija 2017 je v Ljubljani potekalo Srečanje na temo Partnerstva za urbano mobilnost. Predstavniki mest so se srečali z enim od slovenskim predstavnikov v Partnerstvu za urbano mobilnostv okviru Urbane agende za EU.
Glavni cilj Urbane agende za EU (UAEU) je izkoristiti ves potencial urbanih območij in s tem lažje doseči strateške cilje EU. Osredotoča se predvsem na tri področja oblikovanja in izvajanja politike EU, to so boljša pravna ureditev, boljše financiranje in boljše znanje. Kot ključni mehanizem za izvajanje UAEU se vpeljuje t. i. partnerstva, v katerih sodelujejo evropska mesta, države članice, Evropska komisija in druge evropske ustanove. Rezultat vsakega partnerstva naj bi bil akcijski načrt s konkretnimi predlogi za izboljšanje pravne ureditve, financiranja in izmenjave znanj za področje/temo, ki jo obravnava. Eno od partnerstev je tudi Partnerstvo za urbano mobilnost. Več.
Cilj Partnerstva za urbano mobilnost je predlagati rešitve za izboljšanje pogojev za urbano mobilnost v EU. Partnerstvo se osredotoča na vprašanja, povezana z razvojem tehnologije, spodbujanjem trajnostne mobilnosti, izboljšanjem javnega prometa in spodbujanjem ukrepov večnivojskega upravljanja. Več.
Srečanje na temo Partnerstva za urbano mobilnost je bilo namenjeno posvetu med predstavniki Slovenije v partnerstvu in predstavniki občin o ovirah, s katerimi se občine soočajo pri izvajanju ukrepov urbane mobilnosti, in oblikovanju predlogov za akcijski načrt partnerstva.
Tomaž Miklavčič z Ministrstva za okolje in prostor je v uvodnem nagovoru poudaril, da ministrstvo s tem in podobnimi dogodki spodbuja dialog med mesti oziroma občinami in dialog občin z ministrstvom. Poleg urbane mobilnosti bodo letos potekale delavnice še na temo stanovanj in krožnega gospodarstva, delavnica o digitalnem prehodu pa je potekala marca 2017. Poleg teh je Slovenija aktivna tudi v Partnerstvu za trajnostno rabo zemljišč in na naravi temelječe rešitve, ki pa z delom šele začenja.
Akcijski načrt partnerstva bo predlagal rešitve za izboljšanje zakonodaje, financiranja in znanja.
Matej Gojčič z Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je predstavil okvir Urbane agende za EU in Partnerstvo za urbano mobilnost, v katerem poleg njega sodelujeta še Lilijana Madjar (RRA LUR) in Polona Demšar Mitrovič (MzI). Partnerstvo sestavljajo države, mesta in večje nevladne organizacije. Vodilna partnerja sta Karlsruhe in Češka. Delo partnerstva poteka v štirih skupinah, to so aktivni načini transporta in raba javnega prostora, inovativne rešitve in pametna mobilnost, javni promet za mesto/regijo in multimodalnost ter upravljanje (governance). Delovne skupine trenutno pripravljajo popis stanja, v naslednjem koraku pa se bo partnerstvo lotilo priprave akcijskega načrta, v katerem bodo podali predloge za boljšo zakonodajo, boljše financiranje in boljše znanje.
Ljutomer si želi postati mesto umirjenega prometa, prijazno kolesarjem in pešcem.
Mitja Kolbl z Občine Ljutomer je povedal, da občina trenutno evalvira in pripravlja prenovo celostne prometne strategije (CPS). Prav tako načrtujejo investicije, zlasti v stanovanjskih soseskah, s katerimi si prizadevajo mesto Ljutomer utrditi kot mesto umirjenega prometa, ki je prijazno kolesarjem in pešcem in kjer je avtomobilist gost. Vzpostavljajo kolesarsko mrežo, tudi v navezavi na turistično ponudbo. Težave se pojavljajo zlasti pri prenašanju preizkušenih rešitev iz tujine v lokalno okolje, saj jih je težko financirati, prav tako pa so ukrepi pretogo regulirani, zlasti na državnih cestah.
Nova Gorica spodbuja regionalno in čezmejno načrtovanje urbane mobilnosti.
Vanda Mezgec in Nataša Rijavec z Mestne občine Nova Gorica sta povedali, da so se s sodelovanjem v evropskih projektih seznanili s sodobnimi praksami, tudi z načrtom trajnostne mobilnosti (kasneje CPS). Spoznali so, da je treba drugače načrtovati proračune za ukrepe trajnostne mobilnosti. Posreden dosežek načrta mobilnosti je brezplačen javni potniški promet in bistveno povečanje števila potnikov, ki se je v nekaj letih potrojilo. V projektu PUMAS so oblikovali regionalni CPS, v katerem so se povezali s širšo regijo in čezmejno. Težave se pojavljajo pri podpori javnemu potniškemu prometu, ki je za občino velik strošek, problematične pa so tudi koncesije, saj se tekom koncesije ne da ničesar spreminjati. Težava se jim zdi pozna priprava smernic in tehničnih specifikacij za projektiranje ukrepov, kot na primer trenutno v primeru kolesarskih povezav. Problem se jim zdijo razpisi, ki ciljajo samo na velika mesta in pri katerih večina slovenskih mest nima možnosti. Sprašujejo se tudi, kako zagotoviti sredstva za sistemsko financiranje ukrepov, ki so bili pilotno izvedeni v EU projektih.
Ljubljana si želi hitrejše sledenje predpisov inovativnim ukrepom na terenu.
Matic Sopotnik z Mestne občine Ljubljana je povedal, da bo CPS predvidoma sprejet junija. Izpostavil je, da v Ljubljani največji problem ostaja število dnevnih migrantov, kjer občina zaznava potrebo po tesnem sodelovanju s sosednjimi občinami oziroma občinami iz regije, od koder ti prihajajo. Problematično se mu zdi, da še ni jasno, kakšni bodo razpisi, iz katerih se bodo financirali ukrepi trajnostne mobilnosti, in kaj bodo upravičeni stroški. Pogosto se dogaja, da država s predpisi ne sledi razvoju na terenu (primer Slovenske). Nujno se zdi sodelovanje občin pri usklajevanju ukrepov in poenotenju sistemov, kot je na primer enotna vozovnica, ki bi bila nujna tudi na nacionalni ravni.
V Novem mestu rekordno število otrok hodi peš v šolo s pešbusom.
Nataša Jakopin z Mestne občine Novo mesto je povedala, da je eden glavnih ukrepov CPS, ki je bil sprejet maja, zapora mestnega jedra ter nove peš povezave in brvi. Za javni potniški promet bi si zelo želeli subvencij iz državnega proračuna. V nadaljevanju je Marjeta Ferkolj Smolič predstavila izjemno uspešno izvajanje pešbusa na Osnovni šoli Grm, kjer zdaj sodeluje okoli 100 otrok, ki hodijo peš v šolo. Poudarila je, da so učinki pešbusa številni in vsestranski. Izjemno pomembno pri uvajanju te aktivnosti je sodelovanje šole in občine, angažirani koordinator, ki usmerja izvajanje, in ustrezna motivacija vseh vključenih – učiteljev, staršev in šolarjev. V Novem mestu so poleg staršev spremljevalci tudi prostovoljci, pri čemer se je za plodno izkazalo sodelovanje z lokalno organizacijo za spodbujanje prostovoljstva. Kot problem sta izpostavili odsotnost sistemske podpore za pešačenje v šolo.
V Tržiču kljub geografskim oviram uvajajo ukrepe za spodbujanje hoje in kolesarjenja.
Jasna Kavčič in Mojca Švajger z Občine Tržič sta povedali, da je občina aprila sprejela CPS, s katerim so si zadali spodbujati trajnostno mobilnost s ukrepi, kot so nova kolesarska povezava po trasi nekdanje železnice, pokrite kolesarnice in vzpostavljanje peš povezav med naselji. Prav tako si želijo umirjati promet ter se začeti aktivno ukvarjati s parkirno politiko. Poleg tega bodo podprli OŠ Križe, kjer je veliko šolarjev kolesarjev. S težavami se navadno soočajo, kadar želijo urejati državne ceste ali ukrepe poleg vodotokov. Težave imajo tudi pri financiranju posameznih ukrepov in pridobivanju zemljišč za njihovo izvedbo. Prav tako so problematične čezmejne avtobusne povezave, ki bi lahko v veliki meri pripomogle k boljši povezanosti občine, vendar se zatika pri zakonskih določilih. Pomembno se jim zdi sodelovanje s sosednjimi občinami in občinami v regiji, na primer pri vzpostavljanju kolesarskih povezav, vendar doslej pri vzpostavljanju dialoga s sosednjimi občinami niso bili uspešni, zato bi si tukaj želeli sistemsko podporo.
V nadaljevanju razprave so prisotni izpostavili še potrebo po preglednosti in dostopu do informacij o razpisih, ki podpirajo ukrepe trajnostne mobilnosti. Spraševali so se tudi, ali je mogoče iz sredstev OP financirati vzdrževanje oziroma nadaljevanje pilotnih projektov.
Izzivi:
– togost državnih predpisov, ki onemogoča uvajanje inovativnih ukrepov (zlasti državne ceste in vodotoki) in ne sledijo razvoju na terenu (primer Slovenske),
– financiranje javnega potniškega prometa in pravila o podeljevanju koncesij,
– pozna priprava smernic in tehničnih specifikacij za projektiranje ukrepov,
– razpisi za velika mesta, kjer Slovenija ni konkurenčna oziroma relevantna,
– zagotavljanje sredstev za sistemsko financiranje ukrepov, ki so bili pilotno izvedeni v EU projektih,
– nejasnosti glede razpisov za financiranje ukrepov trajnostne mobilnosti – kdaj bodo objavljeni in kakšni bodo pogoji,
– sodelovanje občin pri usklajevanju ukrepov in poenotenju sistemov (npr. enotna vozovnica, ki bi bila smiselna tudi na nacionalni ravni),
– odsotnost sistemske podpore za pešačenje v šolo.
Srečanje je potekalo v okviru “Podpore izvajanju urbane politike in programu URBACT”, ki jo izvajata IPoP in SOS.
Foto: ljubljana.si, www.prlekija-on.net, www.novomesto.si
