Mesec oktober je tako v Sloveniji kot drugod po svetu posvečen prostoru in urbanemu razvoju. Slovenski Mesec prostora in Urbani oktober Združenih narodov sta se zaključila s svetovnim dnevom mest 31. oktobra. Združeni narodi z njim spodbujajo zanimanje mednarodne skupnosti za izzive globalne urbanizacije in trajnostni razvoj mest. Letošnji Urbani oktober je še posebej zaznamovala konferenca Habitat III v ekvadorskem Quitu, kjer je bila sprejeta Nova urbana agenda, s katero se se države članice ZN zavezale k spodbujanju trajnostnega urbanega razvoja. Pa sploh vemo, katera so mesta v Sloveniji?
Status mesta
V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi (ZLS; 15.a člen) je mesto »večje urbano naselje, ki se po velikosti, ekonomski strukturi, gostoti naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij. Mesto ima več kot 3.000 prebivalcev.« Prav tako zakon določa, da pridobi naselje status mesta z odločitvijo vlade. Trenutno je tako v Sloveniji 67 mest.
Ajdovščina, Bled, Bovec, Brežice, Celje, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kostanjevica ob Krki, Kranj, Krško, Laško, Lendava, Litija, Ljubljana, Ljutomer, Maribor, Metlika, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radeče, Radovljica, Ravne na Koroškem, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Šoštanj, Tolmin, Trbovlje, Tržič, Velenje, Višnja Gora, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Žalec so bila kot mesta potrjena s sklepom leta 2000.
Naselja Cerknica, Dravograd, Grosuplje, Logatec, Medvode, Mengeš, Mežica, Prevalje, Ribnica, Rogaška Slatina, Ruše, Šempeter pri Gorici, Šentjur, Trebnje, Železniki in Žiri pa so status mesta pridobila s sklepom leta 2005.
Naselji Lenart v Slovenskih goricah in Zreče sta status mesta pridobila s sklepom leta 2020.
Kadar govorimo o mestih, imamo pogosto v mislih mestne občine. Občina lahko pridobi status mestne občine, »če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest ter je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja« (ZLS; 16. člen). V Sloveniji je 12 mestnih občin: Celje, Kranj, Krško, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje. Nazadnje je status mestne občine pridobila občina Krško konec leta 2021.
Mestno naselje oziroma mestno območje
Statistični urad Republike Slovenije glede na statistične značilnosti opredeljuje mestna naselja in mestna območja. Slednja so lahko sestavljena iz enega ali več mestnih naselij. Takšno opredelitev so na SURS-u začeli uporabljati leta 2003 (Statistični letopis Republike Slovenije 2013).
Da se kvalificirajo kot mestna morajo naselja zadostiti vsaj enemu od štirih meril, ki se vežejo na število prebivalcev, na število delovnih mest in funkcionalnost naselja.
Merila za opredelitev mestnih naselij in naselij mestnih območij so:
1. naselja s 3.000 in več prebivalci (formalno merilo);
2. naselja, ki imajo od 2.000 do 2.999 prebivalcev in več delovnih mest kot delovno aktivnega prebivalstva, stanujočega v teh naseljih (formalno, funkcijsko merilo);
3. naselja, ki so sedeži občin in imajo vsaj 1.400 prebivalcev ter presežek delovnih mest, oziroma naselja, ki so sedeži občin in imajo vsaj 2.000 prebivalcev (formalno, funkcijsko merilo);
4. obmestna naselja z manjšim številom prebivalcev, ki se z določenim mestnim naseljem, ki ima več kot 5.000 prebivalcev, s sklenjeno pozidavo zraščajo v enovito funkcionalno celoto – mestno območje; kot merilo funkcionalne povezanosti je upoštevana zaposlitvena migracija, kot izločitveno merilo pa delež kmetijskih gospodinjstev v obmestnem naselju (fiziognomskomorfološko, funkcijsko merilo).
Nemestna naselja so vsa druga naselja, ki ne ustrezajo statistični opredelitvi mestnih naselij in naselij v mestnih območjih.
V skladu s temi merili je mestnih naselij 155, nahajajo pa se v 103 mestnih območjih (Statistični letopis Republike Slovenije 2013).
Pozdravljeni. Po podatkih SURS-a je v Sloveniji 6035 naselij, od tega je 155 mesnih naselij, torej 2,5%. Nisem pa zasledila podatka, kjer je opredeljeno število podeželskih naselij. Ali lahko iz teh podatkov sklepamo, da je delež podeželskih naselij v Sloveniji 97,5%?
Hvala za odgovor.
Zakon o lokalni samoupravi je v opredelitvah naselij zelo nedosleden in kaže na to, da pri snovanju zakona, snovalci niso upoštevali zgodovinske izkušnje, ki je poleg vasi in mesta poznala še vmesno stopnjo naselja – trg. Razlogov za izključitev vmesne stopnje je lahko več, nepoznavanje, vprašanje korektnosti ali pa le črno bel način ločevanja med urbanim kot svetovljanskim in neurbanim kot zaostalim, nerazgledanim, arhaičnim in tradicionalnim. Morda je razlog iskati tudi v korenu besede, ki more poleg teritorialne opredelitve vsebovati še ekonomsko: tržno gospodarstvo, kajti prebivalci trga so bili tžani/ke. Vsekakor se zdi, da Kersnikova Jara gospoda in Cankarjevo Pohujšanje nista samo literarna opredelitev določenega prostora, temveč je dokaz za dejansko zgodovinsko izkušnjo z določeno stopnjo kulturne, religiozne, geografske in gospodarske stopnje razvoja, ki so izhodišče državotvornosti. Državotvornost, kakor jo sam razumem, ne izumlja, temveč v smislu “preddržavnosti” (predroi – francoski pojem za označevanje zgodnjega srednjega veka in nastajanju tradicionalne evropske države) uporablja zglede poimenovanj geografsko-pravnega urejanja pri tistih, ki so pot tvorjenja države že absolvirali. Glede na habsburško provenienco zgornja razlaga bolj pomeni parodijo na izjavo nič več ne bo tako, kakor je bilo, kakor pa resno razpravo, ki bi morala opaziti sledi členjenja in graditi na njih naprej.
Po letu 1849, po času pozitivnopravnega urejanja prostora, sledimo delitvi na vaško, trško in mestno skupnost z natančno določenimi odnosi. Nekaj primerov naselij, ki so imela status trga in trške pravice: Središče ob Dravi (trg 1293, Barbara Frankopanska 1488 obnovi trške pravice); Podsreda, trg s sodnimi pravicami, izpričanimi v 15. stoletju, Rogatec, Pilštajn, če omenim samo nekaj primerov s Štajerske, prav tako je mogoče na Koroškem, kjer so bile trg današnje Ravne – Guštajn (Guttenstein) že leta 1317; Prevalje kot furmansko središče že v 14. stoletju. Z razliko od vasi ali kakor jih danes imenujejo podeželsko naselje, sta bila trg in mesto prostor s posebnim privilegiranim statusom, ki sta ga prejela od oblasti in ta je imela tam svoj interes. S podelitvijo pravic so prejemnikom zagotovili varen prostor za razvoj obrti in s tem gospodarsko moč in hkrati možnost konkurenčnosti navzven.
Torej, čudi sodobna opredelitev, ki je pozabila na možnost opredelitve naselja kot trg, ki pa ima svoj izvor, zagotovo, v omalovaževanju zgodovinskega izkustva, ki ga izvor, kjer bi bilo iskati provenienco za naš prostor, še vedno aktivno uporablja (Markt, Margktgemeinde).