Razmere na stanovanjskem področju v Sloveniji so zaostrene zaradi skoraj popolne odsotnosti stanovanjske politike in predvsem neuravnoteženega razmerja med lastniškimi in najemnimi stanovanji. Danes preko 90% prebivalcev biva v lastniških stanovanjih, kar je posledica privatizacije družbenih stanovanj v času tranzicije. Tako visok lastniški delež je državi ponudil zadovoljiv izgovor, da preneha financirati in regulirati stanovanjsko področje. Delež neprofitnih najemnih stanovanj se je v nasprotju z napovedmi in potrebami skrčil ter postaja vse bolj obroben, tržna najemna stanovanja pa se večinoma oddajajo na črnemu trgu brez učinkovite regulacije in nadzora. Ker ni ustrezne alternative, ostaja lastniško stanovanje kljub visokim cenam še vedno primarna izbira večine državljanov.
Primerno in cenovno dostopno stanovanje je pogoj za kakovostno bivanje ter za uresničevanje pravic kot so svoboden dostop do izbire dela, kraja bivanja, načrtovanja družine in prihodnosti. Omejen dostop do stanovanja pogosto pomeni omejevanje teh pravic. Mnogi slovenski državljani si želijo prebivati in delati v istem kraju, zato so se za nakup stanovanja pripravljeni globoko zadolžiti, tudi ob pomoči širšega sorodstva. Tisti, ki nakupa ne zmorejo ali ne želijo, so primorani sprejeti negotov status najemnika ali pa kupiti cenejše stanovanje v suburbanih naseljih ter se vsakodnevno voziti na delo.
Stanovanja so še posebej nedostopna mladim in tistim, ki si v razmerah pospešene prekarizacije dela vse težje zagotovijo primerno bivališče. Negotova delovna razmerja jim onemogočajo dostop do posojil, hkrati pa jih premajhen delež javnih neprofitnih najemnih stanovanj pušča v čakalnih vrstah. Mnogi mladi so se po zaključku izobraževanja primorani vrniti k staršem ali najemati draga stanovanja na trgu. Možnost njihovega osamosvajanja in načrtovanja prihodnosti je zaradi omejenega dostopa do dostojnega stanovanja močno otežena. Trenutne razmere se pospešeno slabšajo in zahtevajo konkretne odgovore in rešitve.
Priložnost za rešitev so stanovanjske zadruge, ki so v tujini razširjena oblika stanovanjske preskrbe. V zadnjih letih so postale bolj prepoznavne tudi v Sloveniji: pojavile so se zadružne inicative in tudi javni akterji, vključno z Nacionalnim stanovanjskim programom 2015-25, obravnavajo zadruge kot priložnost za izboljšanje razmer. Stanovanjske zadruge imajo potencial, da postanejo pomemben del stanovanjske politike, ki bi temeljila na preskrbi kakovostnih ter cenovno dostopnih stanovanj preko partnerstva med državo, občinami ter civilno družbo. Kot neprofitne stanovanjske organizacije lahko pomagajo javnim akterjem pri učinkovitem zadovoljevanju stanovanjskih potreb prebivalstva.
Stanovanjska zadruga je članska organizacija, ki z združevanjem ljudi in finančnih virov omogoča bolj učinkovito, solidarno in cenovno dostopno reševanje stanovanjskega primanjkljaja. V evropskih državah poznajo lastniške in najemne zadružne modele, za vse pa je značilna visoka varnost bivanja. Za Slovenijo je najbolj zanimiv najemni model, pri katerem so člani hkrati lastniki zadruge in prebivalci stavbe, ki je v lasti zadruge. Člani upravljajo zadrugo po demokratičnem načelu “en človek en glas” – sodelujejo pri načrtovanju stavb, soodločajo o uporabi bivanjskih prostorov, vzdrževanju in nadaljnjih investicijah. Stanovanja z združevanjem ljudi in demokratičnim upravljanjem tako postanejo skupna dobrina, ne le špekulativna investicija ali individualno premoženje.
Zavod Trajekt, Zadruga Zadrugator, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Mreža za prostor organiziramo konec oktobra sklop dogodkov “Stanovanjske zadruge – priložnost za Slovenijo”, ki združuje konferenco, delavnico, promocijo primerov dobre prakse in izdajo publikacije. Dogodki bodo slovenski javnosti predstavili ideje o stanovanjskem zadružništvu s ciljem razvoja modela za Slovenijo.
Program konference in več informacij o dogodkih
Vsi dogodki so del Meseca prostora, ki ga finančno podpira Ministrstvo za okolje in prostor RS.
