Po posvetu o prejetih pripombah na vse tri osnutke prenove prostorsko – gradbene zakonodaje, ki ga je 25. marca 2016 v Državnem svetu organiziralo Ministrstvo za okolje in prostor, je to objavilo tudi vse pripombe, ki jih je prejelo na osnutek Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih inženirjih in arhitektih.
Zelo pozdravljamo, da je ministrstvo objavilo vse prejete pripombe, saj to omogoča vsem deležnikom vpogled v različna stališča in njihovo boljše razumevanje. Takšna praksa bi morala biti običajna, žal pa ni pri vseh ministrstvih in vseh predpisih.
Mreža za prostor si že od leta 2012 dalje prizadeva za izboljšanje prostorske zakonodaje predvsem za povečanje vpliva javnosti, lokalnih pobud in nevladnih organizacij pri prostorskem načrtovanju, zato se njene pripombe osredotočajo predvsem na:
1.
Zgodnejše in boljše vključevanje javnosti pri prostorskem (predvsem občinskem) načrtovanju: vsako prostorsko načrtovanje naj se začne s pripravo dobrega načrta sodelovanja javnosti, ki vključuje najmanj časovno opredeljene načine obveščanja, zgodnje vključevanje javnosti in vključevanja tekom celega postopka, razumne roke za odziv javnosti glede na ciljne javnosti (najmanj 30 delovnih dni) ter način obravnave in upoštevanja pripomb. Informiranje in vključevanje javnosti naj bo prilagojeno ciljni javnosti, tako da bo učinkovito. Kvalitetno vključevanje vseh potencialno prizadetih in zainteresiranih deležnikov v procesu prostorskega načrtovanja omogoča, da se konflikti različnih interesov zgodaj prepoznajo in dogovorno uskladijo tekom procesa načrtovanja. S tem se zmanjšuje njihovo reševanje na polju okoljskih in gradbenih postopkov in posledično zaviranje ali celo ustavljanje investicijskih namer.
2.
Večje upoštevanje predlogov organizirane javnosti, to je neformalno organiziranih skupin prebivalcev – civilnih iniciativ oziroma lokalnih pobud, ki jih podpira najmanj 30 prebivalcev in nevladnih organizacije, predvsem tistih s statusom delovanja v javnem interesu. S temi skupinami bi moral pripravljavec plana organizirati posebno srečanje, na katerem se pripombe obravnavajo. Skupine posameznikov kot civilne iniciative ali lokalne pobude ali druge neformalno organizirane skupine, ki prav na področju urejanja prostora naraščajo kot artikuliran glas javnosti, ter nevladne organizacije, nedvomno imajo večjo »težo« kot pogosto zasebni interesi posameznikov, zato je zaradi zgodnjega prepoznavanja in usklajevanja konfliktov interesov glasu takih skupin bolje prisluhniti.
3.
Ureditev statusa nevladnih organizacij v javnem interesu na področju urejanja prostora in njihovih pravic: po zgledu ureditve statusa nevladnih organizacij na področju varstva okolja je zaradi uresničevanja Aarhuške konvencije prav Zakon o urejanju prostora tisto mesto, kjer je potrebno status nevladnih organizacij na področju urejanja prostora potrebno urediti. Z ureditvijo pravic (sodelovanja in dostopa do pravnih sredstev) so take organizacije s svojim delovanje komplementarne ministrstvu in krepijo pravno varnost.
4.
Uvedbo učinkovitih pravnih sredstev na področju prostorskega načrtovanja: nemožnost učinkovitega pravnega varstva v veljavnih procesih prostorskega načrtovanja (samo izpodbijanje prostorskega načrta kot splošnega pravnega akta pred Ustavnim sodiščem) praviloma prenese konflikt interesov v postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Zato predlagamo, da okrepljeno nadzorno funkcijo opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, ki pred sprejemom občinskega prostorskega načrta tega z odločbo potrdi. Zoper odločbo pa naj bo dopusten upravni spor.
Mreža za prostor je podala pripombe tudi na Gradbeni zakon, skozi te pa si prizadeva predvsem za vzpostavitev normativnih pogojev za fleksibilno začasno rabo predvsem degradiranih prostorov in je kritična do predlagane legalizacije nedovoljenih gradenj, saj gre za vzpostavitev nekakšne »drseče« permanentne legalizacije, ki graditelje ne bo stimulirala k spoštovanju gradbenih predpisov.
avtorstvo risbe: Pazi!park, [CC BY-SA 3.0]
