Naziv Zelene prestolnice Evrope, ki ga letos ponosno nosi Ljubljana, je resnično izjemno priznanje. Čeprav se v absolutnem merilu še težko primerjamo z vodilnimi svetovnimi zelenimi metropolami pa hitrost sprememb v Ljubljani dokazuje, da je tudi v manjših mestih in z omejenimi sredstvi mogoče narediti zelo velike korake v smeri trajnostnega razvoja mest. To je sporočilo, ki ni pomembno le za Evropo, ampak za večji del sveta, ki pač nima na voljo toliko sredstev kot bogata mesta Zahodne Evrope.
Težko bi izpostavili posamezno področje, kjer je bil v Ljubljani napredek največji. Morda je najpomembnejša prav povezava ukrepov in sočasni pristop na več ključnih področjih, ki kaže na sistematično zeleno usmeritev mesta. Če bi se morali vendar opredeliti za posamezno področje, bi izpostavili preurejanje mestnega središča po meri pešcev in kolesarjev, pri čemer je še posebej pomembno prav ohranjanje miroljubnega sobivanja obojih na skupnih površinah. Skupaj z manjšimi ukrepi za spodbujanje uporabe javnega prometa so ti ukrepi že prispevali k spremembam prometnih navad v mestu. Omenili pa je treba vsaj še urejanje novih zelenih površin in radikalno spremenjeno paradigmo pri ravnanju z odpadki.
Izzivov pa tudi v prihodnosti ne bo manjkalo. Kazalo bi izpostaviti celovito prenovo stanovanjskih sosesk in četrtnih središč, ki je morda še zahtevnejša naloga kot urejanje mestnega središča. Pri tem bi lahko bilo v veliko pomoč odpiranje mestne uprave za pobude od spodaj, s strani prebivalcev, ter tudi aktivno spodbujanje sodelovanja prebivalcev npr. pri urejanju javnih površin ali urbanemu vrtnarjenju. Smiselno bi se bilo opreti na znanje in izkušnje nevladnih organizacij na tem področju ter na orodja kot je participatorni proračun. Poseben izziv pri tem bo predstavljalo celovito upravljanje celotnega odprtega prostora mesta, ne le površin v lasti mesta.
Večja vlaganja na daljši rok pa bo zahtevala tudi ambicioznejša ureditev javnega potniškega prometa, kjer mesto čaka ključna odločitev o načinu izvedbe, bodisi s tramvajem ali z nadgradnjo avtobusnega sistema, v povezavi s primestno železnico.
Članek je bil izvirno v skrajšani obliki objavljen 11.3.2016 v Dnevniku, v okviru članka Nevladniki o zeleni prestolnici: kaj je narejeno, kaj nas še čaka
1 comment