Arrival Cities ali kako se mesta odzivajo na stare in nove migracijske tokove

Akcijsko omrežje Arrival Cities se spopada z enim najbolj perečih problemov v Evropi – z izzivi novih in starih migracijskih tokov. Pobudnica Arrival Cities je Carla Tavares, županja občine Amadora, ki je vodilni partner omrežja.

Liz Mackie, vodilna strokovnjakinja, se je v začetku prve faze projekta, ki je namenjena širitvi partnerstva in načrtovanju aktivnosti, pogovarjala s podžupanjo Amadore, Christino Farinho. Govorili sta o razlogih za zagon omrežja Arrival Cities, o širitvi omrežja in o pričakovanih rezultatih. Christina Farinha je postala podžupanja Amadore oktobra 2013, področja, na katerih deluje pa so izobraževanje in usposabljanje, družbeni razvoj, šport in mladina, zdravje in upravljanje sofinanciranih procesov.

Zakaj ste se v Amadori odločili za oblikovanje akcijskega omrežja URBACT?

Amadora je bila že prej vključena v program URBACT, v omrežje MILE. Te izkušnje so bile zelo dobrodošle. Z njihovo pomočjo smo našli načine za izboljšanje lokalnih ukrepov. Za oblikovanje omrežja Arrival Cities smo se odločili, ker se tako kot v mnogih drugih mestih po Evropi soočamo s prihodi novih migrantov, poleg tega pa tudi z nerešenimi težavami pri integraciji skupin migrantov, ki so se pri nas ustalili že pred leti. URBACT predstavlja dobro okolje za izmenjavo znanja in izkušenj.

Kateri izziv boste naslovili s svojim omrežjem?

Glavni izzivi Amadore so povezani z integracijo migrantov na trgu dela, šolanjem določenih skupin migrantov, odpravljanjem trdovratnih stereotipov, ki jih ima večinsko prebivalstvo o migrantih in spoprijemanjem z novimi tokovi migrantov, ki prihajajo iz krajev, s katerimi doslej nismo imeli izkušenj. Amadora je junija 2015 sprejela občinski načrt integracije, ki ga je potrdila občinska uprava in podprlo veliko deležnikov. To daje delu v omrežju Arrival Cities tudi politično legitimnost.

Veliko mest po Evropi se sooča s podobnimi izzivi pri ravnanju z novimi prihodi velikega števila migrantov iz novih držav. Medtem pa še vedno rešujejo vprašanje integracije dolgo prisotnih migrantov in še niso uspela odpraviti družbenih in ekonomskih neenakosti, ki pri nekaterih skupinah migrantov ostajajo tudi v drugi, tretji in četrti generaciji.

Izzive Amadore delijo naši partnerji v omrežju Arrival Cities, čeprav se trenutne prioritete možno razlikujejo. Občina Vantaa ima dolgo zgodovino uspešnih integracijskih projektov, vendar se sedaj sooča z največjim številom novih prihodov doslej – število iskalcev azila se je iz 3000 v letu 2014 dvignilo na 30.000 v letu 2015. Solun, ki je prav tako partner v omrežju, se sooča s še večjimi izzivi v številu prihodov, saj gre na poti do severne grške meje skozi mesto vsak dan 4000 beguncev. Istočasno v Amadori, Vanti in drugih partnerskih mestih raste zaskrbljenost nad migrantskimi skupnostmi, ki do teh mest ne čutijo pripadnosti in se ne počutijo doma. Izzivov na področju integracije, odpravljanju stereotipov in gradnji mest, v katerih se bodo vsi počutili dobrodošlo, še ne bo tako kmalu zmanjkalo.

Zavedamo se, da mora omrežje graditi na dosedanjem delu evropskih mest, med drugim tudi v omrežjih URBACT, in ne ponavljati že narejenih projektov. Na temo integracije migrantov je bilo izvedenih že kar nekaj projektov, še zlasti v smislu izboljšanja priložnosti na trgu dela, dostopa do zdravstvene oskrbe in drugih javnih storitev, preprečevanja zgodnjega opuščanja šolanja, spopadanja z družbeno izključenostjo in odtujenostjo migrantskih skupnosti kot tudi spodbujanja kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga. Veliko je bilo storjeno v zvezi z izboljšanjem javnega mnenja o migrantih, vključno z zelo uspešno kampanjo »Ne hrani govoric«, ki smo jo v Amadori izvajali v partnerstvu z Barcelono. Toda vse predhodne integracijske pobude niso bile uspešne, zato izzivi integracije migrantov ostajajo in je treba na vseh teh področjih še veliko storiti. Želimo si, da se Arrival Cities osredotoči na socialne inovacije, ki gradijo na dobrih praksah, identificiranih v prejšnjih omrežjih URBACT, kot je MILE in drugih iniciativah, kot so Eurocities projekti Integrating Citites.

christina farinha

Christina Farinha (Euronews)

Zakaj ste se odločili integracijo migrantov nasloviti v okviru omrežja URBACT?

Vprašanje integracije in obvladovanja migracijskih tokov postaja vse pomembnejše po vsej Evropski uniji. Dogodki v letošnjem letu (op. p. 2015) so to vprašanje postavili v središče pozornosti. URBACT za nas predstavlja priložnost, da se učimo od drugih mest in z njimi delimo svoje prakse. Za URBACT smo se odločili zaradi možnosti za medsebojno oplajanje znanja in izkušenj.

Katere konkretne rezultate pričakujete?

Zavedamo se, da URBACT ne zagotavlja sredstev za aktivnosti na terenu, zato smo svoja pričakovanja prilagodili temu, kar je v okviru omrežja mogoče doseči. Občinski načrt integracije bi radi okrepili z aktivnostmi, ki bi lahko pridobile financiranje iz operativnih programov Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS). Vprašanje integracije migrantov je prioriteta v obeh programih, zato so možnosti velike. Prav tako si želimo okrepiti sodelovanje in zgraditi zaupanje med različnimi lokalnimi akterji, ki so povezani s tem problemom. To lahko storimo z delovanjem lokalne akcijske skupine, oblikovanje katere pravkar poteka in je del aktivnosti v URBACT omrežju. V kratkem pa nas bo obiskala tudi vodilna strokovnjakinja, s katero bomo pripravili prispevek naše lokalne akcijske skupine k temeljni študiji za Arrival Cities. Temeljna študija bo izpostavila najsodobnejša dognanja v zvezi z migracijami in integracijo migrantov na ravni EU, poleg tega pa bo v njej tudi ocena stanja vseh partnerskih mest v omrežju Arrival Cities.

Kako ste oblikovali partnerstvo in zakaj ste izbrali te partnerje?

Na temo integracije migrantov smo sodelovali na študijskem obisku v Vanti, ki ga je organiziralo omrežje Local Urban Development European Network (LUDEN). Na dogodku smo predstavili svojo projektno idejo za razvoj programa za vzajemno učenje in izmenjavo praks na to temo. Udeleženci študijskega obiska, med katerimi je bila tudi Vantaa, so bili nad zamislijo navdušeni. Za dopolnitev partnerstva smo osnutek projektne ideje poslali mestom, s katerimi smo v preteklosti že sodelovali v evropskih projektih. Še posebej smo si želeli partnerje iz Grčije, Italije in Španije, za katere vemo, da imajo s trenutnimi migracijskimi tokovi daleč največ dela. Poleg tega smo si prizadevali vzpostaviti uravnoteženo partnerstvo z mesti iz bolj in manj razvitih regij.

Kako boste zastavili sodelovanje s partnerskimi mesti?

Partnerji so nam že poslali podatke o ključnih občinskih uslužbencih in političnih predstavnikih, ki bodo izvajali naloge in sledili delu omrežja. Iz preteklih projektov vemo, da je vzpostavitev komunikacijskih tokov zelo pomembna. V prvi fazi načrtujemo dve srečanji osrednje projektne skupine v živo in eno ali dve telefonski konferenci, saj vemo, da je pomembno redno spremljati napredek in ne pustiti stvari predolgo stati. Poleg tega smo vzpostavili skupino na Facebooku in Twitter račun, s katerima bomo podpirali komunikacijo med člani lokalnih podpornih skupin vseh partnerjev. Zavedamo se, da moramo raziskati možnosti avtomatskega prevajanja in tako zagotoviti dostop do komunikacije tudi tistim članom lokalnih podpornih skupin, ki ne govorijo angleško. Na prvem srečanju projektne skupine bomo pripravili podroben akcijski načrt z jasnimi cilji, ki bo podlaga za delo partnerjev in bo zagotovil uspešni prehod v drugo fazo.

Kako boste dopolnili partnerstvo? Še vedno iščete potencialne partnerje?

Če sem iskrena, so nas želje mest po pridružitvi partnerstvu zasule. Doslej smo dobili 35 ponudb. Trenutno zaključujemo pogovore s partnerji iz Grčije, Hrvaške, Nemčije, Francije in Belgije in pričakujemo, da bomo partnerstvo dopolnili do začetka januarja. (Opomba prevajalca: partnerstvo je že dopolnjeno in bo potrjeno v začetku maja.)

Kaj so naslednji koraki Amadore kot vodilnega partnerja v prihajajočih šestih mesecih razvojne faze?

Trenutno smo zaposleni na več nivojih. V smislu projektnega vodenja in administracije smo zaposleni z branjem in seznanjanjem s pravili in postopki programa URBACT. Še nikoli prej nismo vodili URBACT omrežja, zato se moramo veliko naučiti. Pri tem nam veliko podpore nudi vodilna strokovnjakinja, prav tako pa smo se za sodelovanje dogovorili z LUDEN, ki ima dolgoletne izkušnje s programom. Veliko komuniciramo s partnerji. Imeli smo tudi uvodno usposabljanje s strani URBACTA, ki naj bi razjasnilo, kaj so ključne aktivnosti v prvi fazi.

Naš zagonski dogodek se je oktobra odvijal tukaj v Amadori. Dogodek je bil zelo uspešen. Partnerji so razpravljali o skupnih izzivih in pričeli načrtovati, kako jih bodo naslovili v okviru URBACTA. Pripravili smo akcijski načrt za naslednjih šest mesecev razvojne faze, ki vsebuje tudi vzpostavitev lokalnih podpornih skupin v vseh partnerskih mestih, študijske obiske vodilne strokovnjakinje in srečanje ob zaključku prve faze, ki bo februarja 2016 v Rigi. Januarja pa načrtujemo srečanje preko skypa, na katerem bomo pozdravili nove partnerje in ocenili napredek.

Glede na aktualnost teme je omrežje Arrival Cities deležno veliko medijske pozornosti. Zagonski dogodek so pokrivali lokalni in nacionalni mediji ter Euronews. Pozornosti medijev si želimo ves čas trajanja projekta, saj je to odlična priložnost za promocijo novih pozitivnih zgodb, ki razbijajo negativne medijsko konstruirane stereotipe o migrantih in migracijah, pa tudi za izmenjavo dobrih praks in učenje.

Video in zapis objava v Euronews sta dostopna tukaj.

Povezava do članka v angleščini je tukaj.

1 comment

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri