Who owns the city? – s tem vprašanjem je Niesco Dubbelboer, direktor organizacije Agora Europa, začel delavnico o prenovi demokracije. »V pripravah na ta dogodek sem v neki razpravi z uradniki EU zastavil to vprašanje. Eden od njih je suvereno odgovoril: ‘to je vendar jasno’ – in bil sem prepričan, da bo rekel ‘prebivalci’ – pa je rekel ‘mestni svet’. City-makerji se s tem seveda ne bi strinjali, čaka nas torej še kar nekaj izzivov.« V čigavi lasti so torej mesta? Kdo jih dela?
Po izbruhu gospodarske krize so se začeli po vsej Evropi prebujati zaspali, nekoliko otopeli državljani. Vzpostavljati so začeli najrazličnejše pobude, s katerimi so zahtevali nazaj javni prostor, prevzeli pobudo za urejanje mestnega prostora in začeli na lastno pest izvajati nekatere sicer javne servise. Kriza je namreč najprej nekoliko ohladila gospodarstvo, nato pa še zmanjšala javne, tudi mestne proračune. Civilna družba je nastajajočo luknjo zapolnila s prostovoljskim delom in skupnostnimi praksami, kot smo jih poimenovali v naši zbirki tovrstnih praks Prostori sodelovanja.
Skupnostnih praks je danes po vsej Evropi ogromno. Pojavile so se iz nuje poskrbeti za prostore in storitve, ki so jih javne službe zanemarile. V zadnjih letih so se formirale tudi številne mednarodne mreže takih lokalnih pobud, kot so na primer re:kreators.
Če se vse te prakse združijo v skupno gibanje, pridobijo na moči, tako so vsaj prepričani pri projektu New Europe – Cities in transition, ki ga je najprej na Nizozemskem, nato pa po vsej Evropi zagnal amsterdamski Pakhuis de Zwijger. Pakhuis de Zwijger je kulturna organizacija, nastanjena v nekdanjem pristaniškem skladišču, in že deset let predstavlja neodvisno platformo za razpravo o kompleksnih izzivih, s katerimi se soočajo današnja mesta.
Nizozemska je v okviru svojega predsedovanja Svetu EU prevzela pobudo za oblikovanje nove Urbane agende. Pakhuis želi k nastajajoči Urbani agendi prispevati predloge in pobude, ki prihajajo iz vseh koncev EU – od spodaj. »EU smo vendar mi vsi in skupaj ustvarjamo novo Evropo,« je njihovo vodilo. Prepričani so, da bi se novih načinov delovanja, sodelovanja in komunikacije, ki so jih izoblikovale skupnostne prakse po vsej Evropi, morala navzeti tudi politika. Zato so spodbudili oblikovanje gibanja, skupnosti city-makerjev, državljanov, ki soustvarjajo mesta.
V začetku februarja smo se tako zbrali na dvodnevnem dogodku, New Europe City Makers Pre-Summit, kjer smo izmenjali izkušnje o tem, kaj so glavni izzivi naših mest in kako skupnostne prakse delujejo v posameznih lokalnih okoljih. Rezultati dogodka in prispevki, ki jih bo skupnost pripravila v naslednjih mesecih, bodo sooblikovali 15-minutno predstavitev na neformalnem srečanju ministrov o Urbani agendi 30. maja 2016, ki si jo je uspel izboriti Pakhuis. Istočasno se bo odvijal tudi dejanski vrh city-makerjev, New Europe City Makers Summit.
Več od dogodku tukaj. Videi pa so dostopni tukaj.
https://vimeo.com/154333769
