»Zaposlitve ustvarjajo delodajalci.« Mesta, ki želijo mladim pomagati pri zaposlovanju, morajo sodelovati z delodajalci. Za uspeh je potrebno ustvariti več in boljše zaposlitve za mlade. Kar pomeni, da delodajalci, veliki ali mali, javni ali zasebni, bodisi iz lokalnih zagonskih podjetij in mikropodjetij ali nacionalnih in mednarodnih korporacij s podružnicami v mestu, zaposlujejo več mladih, jih obdržijo na delovnih mestih, spodbujajo njihov razvoj ter jim nudijo različne priložnosti. Mesto mora ukrepe za zaposlovanje mladih organizirati okrog sodelovanja z delodajalci.
To je odlomek članka iz Urbactove kapitalizacijske publikacije Job Generation for a jobless generation. Več tukaj.
Pri delu z mesti v okviru programa URBACT smo naleteli na več primerov, kjer se mesta osredotočajo na potrebe delodajalcev, vse od sodelovanja s šolami do neposrednega spodbujanja delodajalcev, da zaposlijo mlade. Analiza aktualnih praks in najnovejših raziskav kaže, da je vključevanje delodajalcev priljubljena tema, pa tudi organizacije, kot je OECD, to označujejo kot ključno. Na okrogli mizi v Bruslju jeseni 2014, kjer so sodelovali predstavniki mladih, delodajalcev, mest, strokovnjakov in zaposlenih na mestnih upravah iz več evropskih držav, je bilo zaznati veliko zanimanja za okrepljeno sodelovanje z delodajalci. Ta članek povzema ključna sporočila za mesta: kaj lahko storijo in kako naj se tega lotijo.
Veste, kaj potrebujejo delodajalci?
Najmanj, kar morajo mesta vedeti, je, kakšne so potrebe delodajalcev. Katere zaposlitve so na voljo ali bodo najverjetneje na voljo v prihodnosti? Katere veščine potrebujejo? Katera delovna mesta težko zapolnijo zaradi pomanjkanja potrebnih veščin? Kako iščejo nove zaposlene? Kaj še lahko storijo za zaposlovanje mladih? Zakaj ne zaposlujejo mladih? V Leedsu na primer lokalno podjetniško partnerstvo vsaki dve leti izvede anketo med delodajalci, v kateri ti ocenijo svoje potrebe, primanjkljaje in razkorake v veščinah, podzaposlenost ter razlike po sektorjih in poklicih. Z anketo se mesto seznani s posameznimi potrebami, prepozna pa tudi širše trende, ki jih lahko naslovi z različnimi ukrepi.
Informirajte, svetujte in usmerjajte
Za sprejemanje informiranih odločitev, ko iz izobraževanja prehajajo na trg dela, morajo mladi dobiti usklajene informacije o zaposlitvah, veščinah, ki jih zanje potrebujejo, zaslužkih in podobnem. Tesno sodelovanje z delodajalci omogoča dostop do teh informacij in ti pogosto z veseljem pripravijo karierne materiale, govore, se udeležujejo dogodkov in celo nudijo mentorstva. Mesta imajo možnost, da na enem mestu zberejo različne informacije o potrebah delodajalcev in trendih na trgu dela, s pomočjo katerih lahko pripravijo privlačne materiale za mlade, in jim tako pomagajo pri izbiri izobraževanja, usposabljanja in zaposlitve. V Leedsu je lokalno podjetniško partnerstvo pripravilo serijo informativnih brošur po posameznih sektorjih, v katerih podrobno predstavljajo zaposlitvene trende in priložnosti, plače, zahtevane kvalifikacije in podajajo mnogo drugih informacij, ki so lahko koristne pri kariernem svetovanju.
Prizadevajte si za dolgoročne odnose med delodajalci in izobraževalnim sistemom
Prehod iz izobraževanja v delovno razmerje je za mlade ključen. Posamezni delodajalci in univerze so na tem področju že zelo uspešni. Mesto lahko igra strateško vlogo pri sistematizaciji odnosov med izobraževalnimi ustanovami in delodajalci, tako da jih k temu spodbuja, jih opozarja na vzajemne koristi in uvaja ukrepe, s katerimi poveča odzivnost izobraževalnih ustanov na potrebe delodajalcev. Mesta lahko ukrepajo tudi s spodbudami (finančnimi, vedenjskimi in moralnimi) in uspešnost lokalnih delodajalcev pri zagotavljanju dostopa do zaposlitev za mlade in nudenju usposabljanj (vsaj delno) tudi merijo. V Vroclavu na Poljskem, ki je partner v Urbactovem projektu URBACT Markets, je rast tujih investicij in potreba po višji dodani vrednosti spremenila lokalni trg dela, tako da se je povečala potreba po visoko izobraženih mladih. Razvili so sodelovanje s šolami in povečali število poklicno izobraženih ter vzpostavili akademsko središče, s katerim so spodbudili sodelovanje med univerzo in gospodarstvom. Gradnja teh mostov med izobraževanjem in delom pomaga mlade pripraviti na svet dela, povečuje pa tudi delež ustreznega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter ozavešča vse vpletene – delodajalce, izobraževalne ustanove in mlade.
Vzpostavite stalni dialog
Mesta lahko naredijo še več in vzpostavijo intenzivnejše in dolgotrajnejše strukture, tako da ustanovijo neodvisna telesa ali partnerstva, v katera vključijo relevantne deležnike (kot so zavodi za zaposlovanje, izobraževalne ustanove in predstavniki mladih), da spremljajo delovanje ukrepov za povečanje zaposlenosti mladih. Razvijejo lahko sodelovanje s posameznimi delodajalci, ki jih prepoznajo kot primere dobrih praks, in jih spodbudijo, da svoje znanje predajo drugim podjetjem in delujejo kot navdih za mlade. Sky Broadcasting na primer si prizadeva zagotoviti stalni dotok mladih talentov, zato so ustanovili Sky Academy, ki pomaga mladim razvijati potenciale in potrebne veščine. Poleg tega organizirajo tudi programe mentorstva z znanimi športniki, mladim omogočajo uporabo najnovejše tehnologije in organizirajo prakse, pripravništva in dodiplomske programe.
Soustvarjajte
Od trajnega dialoga je majhen, a pomemben korak k soustvarjanju celostne strategije skupaj s partnerji. Skupno oblikovanje vizije, prioritet, ciljev in skupnega akcijskega načrta, ki se ga redno spremlja in pregleduje, ne samo bolj verjetno vodi do usklajenega pristopa in izkoriščanja vseh razpoložljivih talentov, temveč tudi k doseganju boljših rezultatov. Poleg tega utrjuje predanost sodelujočih skupnemu cilju. V takem ozračju se je tudi lažje spopadati s težavami, ki se pojavljajo, npr. pri povezovanju izobraževanja, zaposlovanja in politik ekonomskega razvoja. Ko se namesto na stran ponudbe (mladi) začnemo osredotočati na stran povpraševanja (zaposlitve), se pokažejo širše težave, kot so mladi – domače naložbe, sektorske politike in politike grozdov, dobavne verige, razvoj podjetij in konkurenčnost.
Izzvati morate tudi delodajalce!
Upoštevanje potreb delodajalcev ne gre vedno z roko v roki z več priložnostmi za mlade. Spodbujanje in prepričevanje delodajalcev, naj ustvarijo več priložnosti, morda ni dovolj. Nekateri delodajalci se izogibajo zaposlovanju mladih, nudijo malo novih zaposlitev, slabo plačujejo, ne nudijo delovnih izkušenj ali pripravništev in so zadržani ali niso pripravljeni sodelovati z mestom in drugimi deležniki. Spremembe je najlažje spodbujati z interakcijo med podobnimi akterji, zato je koristno, da se delodajalci učijo eden od drugega, da spoznajo primere dobrih praks in zglede uspešnih podjetij. Ta lahko delijo svoje izkušnje z drugimi v skupinah po sektorjih ali po dobavnih verigah. Mesto lahko v tem primeru deluje kot posrednik v izmenjavah izkušenj ter izvede analizo stanja in učinkov, in tako svojo politiko podpre tudi s podatki. V Leedsu na primer so izračunali, da zaposlitev 1000 ljudi pomeni skupni davčni in ekonomski doprinos v višini 25 milijonov € na leto.
Kaj pa mladi?
Vključevanje mladih in zagotavljanje priložnosti, da delijo svoje izkušnje in ambicije je prav tako dragoceno. Če mesto prisluhne njihovemu mnenju in jim omogoči dialog z delodajalci, bo spodbudilo vzajemno razumevanje in ozavestilo oboje o tem, kaj lahko ponudijo in kaj pričakujejo. Morda se bodo s tovrstnim dialogom pojavili tudi novi načini povezovanja na trgu dela.
Treba je poudariti: delodajalci ustvarjajo zaposlitve. Potrebujemo več in dobre zaposlitve za mlade. Največji del rešitve so delodajalci. Pa tudi mesta, ki morajo z njimi tesno sodelovati.
