Od vseh barov na svetu …
Ta zgodba se začne v baru. Ampak ne v katerem koli baru. Temveč v baru pod milim nebom na strehi supermoderne steklene zgradbe. To je bar z boksarskim ringom, v katerem najstniška tajska boksarja neusmiljeno udrihata drug po drugem, opite stranke pa ju spodbujajo ob razbijajoči rap glasbeni podlagi. Žurersko vzdušje kliče … petek zvečer je! V baru v Delhiju v Indiji.
Samo deset minut potem, ko zapustimo to filmsko sceno kot iz Volka z Wall Streeta, se znajdemo v taksiju na poti na letališče, izgubljeni v labirintu prašnih neosvetljenih vaških ulic. Nobenih smerokazov, pred avtomobilom se vsake toliko znajde kakšna žival. Taksist deluje, kot da je star dvanajst let, in očitno se mu niti sanje ne, kje je. Lepota Indije je v njenih nasprotjih.
Pametna mesta?
Kasneje ta mesec, bo premier Narendra Modi zagnal prvo tekmovanje pametnih mest v Indiji (Smart Cities competition). S podporo Fundacije Bloomberg vabijo regije, da se potegujejo za državno financiranje za izboljšanje urbane infrastrukture. Država se nenehno spopada z migracijskimi valovi v urbana središča in Modijeva pobuda izpostavlja mesta kot ključna za spopadanje s kroničnimi in dolgotrajnimi težavami Indije, kot so stanovanja, komunalna ureditev in zaposlovanje.
Naš sedemdnevni obisk, ki je del priprav na poletno šolo Social Innovation Exchange (SIX), je vključeval sestanke, obiske in razprave v Mumbaju in Delhiju. Ključno vprašanje vseh teh srečanj je bilo, kaj mislimo s pametnimi mesti v kontekstu Indije?
»Statistika v Indiji ni težava«
Izzivi in nasprotja Indije se jasno kažejo v njeni statistiki. To je država s 13 % svetovnih uporabnikov mobilne tehnologije in z 930 milijoni internetnih povezav (in ta številka nenehno narašča) predstavlja največji trg za digitalne naprave na svetu. Število tehnološko povezanih ljudi prekosi tiste, ki imajo dostop do čistih sanitarij. Slednjih je 600 milijonov, samo 36 % vseh prebivalcev. Samo 5 % države je opremljeno s kanalizacijo.
Osnovna izobrazba ostaja velik izziv. Po zadnjem poročilu OECD vloži Indija samo 3,5 % svojega BDP v izobraževanje, kar je najnižji delež med vključenimi v to poročilo. Po velikih pritiskih je Indija vendarle dovolila, da sta dve regiji sodelovali v OECD-jevi globalni izobraževalni raziskavi PISA. Obe regiji sta dosegli najnižje vrednosti v vseh treh kategorijah (branje, matematika in znanost). Indija se je nato umaknila iz procesa in od tedaj v tej raziskavi ne sodeluje več. Spodnji srednji razred se zanaša na zasebno izobraževanje, javno šolstvo pa trpi zaradi velikega pomanjkanja sredstev, z resnimi izzivi, povezanimi z učnim načrtom, kakovostjo učiteljev in ponudbo.
Istočasno pa ima država dolgoleten vesoljski program, indijska mesta pa so središča kreativnosti, inovacij in podjetništva. V Mumbaju deluje več kot 300 kreativnih podjetij, znotraj radija 10 kilometrov. Naraščajoče število milijardnih zagonskih podjetij (med njimi so npr. Housing.com, Flipkart, Zomato) je dokaz vsesplošno prisotnega podjetniškega duha. Nekoliko južnejši Bangalore je sinonim za tehnološko podjetništvo in zvezdniški podjetniki, kot so Azim Premji, Vijay Mallya in Narayana Murthy, so zveneča imena v državi, ki obožuje zvezdniški blišč. Lepota Indije je v njenih nasprotjih.
»V Indiji je vse res«
Zaradi vsega tega je osmišljanje Indije za zunanje opazovalce velik izziv. Del priprav na poletno šolo SIX je prav razvijanje razumevanja in osvetljevanje najodmevnejših tem, povezanih z mesti in socialnimi inovacijami. Analizi izkušenj se bom enkrat letos še posvetil, tukaj pa je tukaj nekaj mojih ključnih spoznanj prejšnjega tedna – problemov in domnevnih rešitev.
Skoraj nemogoče je preživeti nekaj časa v indijskih mestih, ne da bi se srečali s perečim problemom nelegalnih naselij. Obseg teh delno začasnih naselij je onkraj tistega, kar vidimo v Evropi ali kjerkoli drugje na svetu. V Mumbaju se nahaja najbolj zloglasno – slum Dharavi. Razraščajoče se mesto ima uradno 300.000 prebivalcev, nagnetenih na 212 hektarjih površine.
Dharavi obstaja že več desetletij in čeprav nima urejene osnovne infrastrukture, zlasti oskrbe z vodo in komunalne opreme, je dom velikemu številu mumbajskih delavskih družin. Dharavi je organsko razvita, uravnotežena soseska, saj združuje cvetočo lokalno mikroekonomijo (letni promet znaša skoraj 600 milijonov evrov) in močno socialno kohezijo. Dharavi zamaje stereotipe, ki jih imamo o takšnih naseljih. Letos je gostil prvi bienale #dharavibiennale, na katerem so bile razstavljene umetniške in gospodarske stvaritve njegovih prebivalcev. Domač talent vključuje tudi znane Slumgods, ki so verjetno edina organizacija na svetu, ki združuje hip hop z organiziranimi ogledi sluma. Temu se reče podjetnost.
Prihodnost Dharavija je ogrožena, saj naselje leži na astronomsko dragem zemljišču, apetiti po gradnji na tem območju pa veliki. V postopku, ki ga vodi država, naj bi tisti, ki tukaj živijo dalj časa, dobili stanovanja v visokih stanovanjskih blokih, kar je precej kontroverzno, medtem ko bi z delom območja lahko upravljali gradbeni investitorji. Zmagovalni predlog mednarodnega natečaja z imenom Reinventing Dharavi, ki je iskal alternativne rešitve za ta slum, predlaga, da se zemljišča, na katerih leži Dharavi, združijo v skupnostni zemljiški sklad, prenova pa se nadaljuje v sodelovanju s prebivalci vseh 156 sosesk.
Zaključki
Med našim obiskom smo izvedeli tudi o inovativnih načinih zagotavljanja varnosti za ženske v indijskih mestih, kot so Safetipin, aplikacija, ki sledi in beleži tvojo lokacijo, in skupine na What’s Appu, ki zagotavljajo kolektivno varnost seksualnim delavkam, ki spadajo med najbolj ranljive skupne v Indiji.
Slišali smo tudi, da mumbajski oblikovalci na inovativne načine sodelujejo z indijskimi železnicami. Izvedeli smo tudi o dogodkih mreže Vihari Innovation, ki omogočajo kreativni dialog med sektorji.
Na najvišji ravni smo odkrili delhijsko komisijo za dialog (Delhi Dialogue Commission), ki jo je zagnala mestna uprava. Komisija se ukvarja z dvajsetimi ključnimi področji politik, vključuje deležnike in poziva k širšemu dialogu, kot so ga Indijci sicer vajeni s strani države.
Ti procesi so za Indijo novi. Njihov pojav kaže na vse večje nezadovoljstvo nad počasnim napredkom pri urbanih izzivih. Prav tako kaže na globalne povezave, ki lajšajo zgledovanje po tujih praksah in preizkušenih metodah. V prihajajočih mesecih bomo videli, v kolikšni meri bo program pametnih mest gradil na tem zagonu.
Povezava do originalnega članka
Fotografije: Dharavi Pipe Walk IV, by Meena Khadri on Flickr, Guardian
