V Seulu župan Won Soon Park pozdravlja ekonomijo souporabe kot način razvoja kohezivnih skupnosti, ki odgovarjajo na potrebe ljudi in zvišujejo njihovo kakovost življenja. Seulova agenda sharing city podpira podjetja, ki delujejo po principih ekonomije souporabe, pri ustvarjanju zaposlitev, prihodkov in iskanju odgovorov na okoljske izzive.
Newyorški župan Bill Di Blasio kritizira ekonomijo souporabe in njen korozivni vpliv na zaposlitve in skupnosti, in pravi, da nekaterim slabša kakovost življenja. Mesto New York nasprotuje ekonomiji souporabe zaradi kršenja zakonodaje in napada na sindikalno organizirano delovno silo.
Različna pogleda teh dveh županov zelo dobro pokažeta, kako različna so mnenja o ekonomiji souporabe, kakšen je njen vpliv in njeni potenciali. Ali ekonomija souporabe zmanjšuje neenakosti ali jih ustvarja?
Kaj sploh je ekonomija souporabe?
K ekonomiji souporabe (sharing economy) prištevamo podjetja, organizacije in skupnosti, ki se zavedajo vrednosti praznih in nerabljenih dobrin. Podjetja, kot sta Airbnb in Uber, so postala znan obraz ekonomije souporabe. Toda obstaja še neskončna množica drugih dejavnosti, ki se jih lotevajo neprofitna podjetja in neprofitne organizacije, ki so prav tako del ekonomije souporabe.
Klubi za souporabo avtomobilov, izposojanje orodij, posojanje oblačil in modnih dodatkov, souporaba delavnic in Wikipedia so vse primeri ekonomije souporabe. Vsak vzame nekaj, kar ni popolnoma uporabljeno, bodisi čas, veščine ali dobrine, in drugim omogoči dostop do tega.
Potencial ekonomije souporabe
Veliko dejavnosti, ki se izvajajo v okviru ekonomije souporabe, ni novih, vendar je njihov razvoj močno pospešila tehnologija. Internet in pametni telefoni omogočajo posameznikom, da na zelo enostaven način najdejo, kar potrebujejo ter se povežejo s tistim, ki to ima. Te povezave med ljudmi poudarjajo potencial ekonomije souporabe za krepitev družbene kohezije, saj ustvarjajo zaupanje med popolnimi tujci.
Souporaba ima še druge potencialne koristi. Omejeni viri in onesnaženost okolja izpostavljajo potrebo po zmanjšanju potrošnje. Podjetja, ki omogočajo sopotništvo, kot je BlaBlaCar (ali slovenski prevoz.org) pomagajo zmanjšati število voženj s samo enim potnikom. Podatki iz ZDA kažejo, da se je lastništvo avtomobila med člani organizacij za souporabo avtomobila dejansko zmanjšalo. Spletne strani za ponovno uporabo, kot je Freecycle, zmanjšujejo količino odpadkov, saj posameznikom omogočajo, da predmete, ki jih ne potrebujejo, podarijo.
Nekatera podjetja ekonomije souporabe sama trdijo, da imajo pozitivni vpliv na posameznike in skupnosti. Pri Airbnb na primer poudarjajo, da posamezniki z uporabo njihove platforme lažje finančno shajajo, kar ima močan vpliv na lokalno ekonomijo. Njihova raziskava je pokazala, da ima v Barceloni 75 % ponudnikov prenočišč povprečne ali podpovprečne dohodke. V letih 2012/2013 naj bi Airbnb v Veliki Britaniji ustvaril 11.000 zaposlitev in več kot 700 milijonov evrov gospodarske dejavnosti.
Kako lahko souporaba vodi do neenakosti?
Nudenje prenočišč preko spletnih portalov je več kot samo dopolnilna dejavnost, saj vpliva na cele skupnosti. V mestih, kot so Barcelona, Berlin in New York, so zaskrbljeni glede varnosti, vpliva velikega števila obiskovalcev na lokalne prebivalce in ponudbe cenovno dostopnih stanovanj za domačine. To niso nepremostljivi potencialni problemi, nakazujejo pa, za kako zapletena vprašanja gre.
Kot eno od koristi ekonomije souporabe se pogosto navaja spodbujanje podjetništva in pomoč ljudem do dodatnega zaslužka. Platforme, ko je TaskRabbit, povezujejo ljudi z vsakodnevnimi opravki in posameznikom omogočajo dodatne zaslužke v njihovi neposredni bližini. Uber je marca 2015 sporočil, da bo ustvaril milijon zaposlitev za ženske po vsem svetu.
V času, ko je nezaposlenost eden največjih problemov v veliko mestih, so take priložnosti zelo dobrodošle. Toda takšna dela so pogosto prekarna, z nerednim delovnim časom, posamezniki so navadno obravnavani kot pogodbeniki, ne redno zaposleni, pri čemer imajo zelo malo socialne varnosti. Nekateri kritiki pravijo, da je ekonomijo souporabe spodbudil vpliv gospodarske krize na trg dela in da spodbuja neenakosti, drugi jo vidijo kot del vzdržnega trenda, ki si prizadeva tveganja in stroške podjetij prenesti na posameznike in državo. Taka slika ekonomije souporabe morda predstavlja samo en njen delček, toda če hočejo mesta zmanjšati neenakosti, se morajo zoperstaviti predvsem nizkim plačilom in prekarnemu delu.
Ne smemo spregledati dejstva, da lahko ekonomija souporabe sočasno z zaupanjem vzdržuje tudi vzorce diskriminacije. Raziskava z Univerze v Harvardu iz leta 2014 je obravnavala rasno diskriminacijo na spletnih platformah. Analiza gostiteljev platforme Airbnb iz New Yorka v letu 2012 je pokazala, da so imeli netemnopolti gostitelji 12 odstotkov višji zaslužek kot temnopolti v podobnih stanovanjih na podobnih lokacijah. Težava seveda ni v platformi sami, temveč v spletnih sistemih ocenjevanja, ki so pri ekonomiji souporabe ključni in lahko ohranjajo diskriminatorne prakse in neenakosti, če v zvezi s tem niso sprejeti posebni ukrepi.
Močnejše skupnosti
V veliko primerih ekonomija souporabe gradi močnejše, bolj kohezivne skupnosti in jih podpira pri reševanju problemov. Pogosto gre za manj znane primere malih razsežnosti pa vendar je njihov vpliv pomemben.
V Bologni v Italiji so leta 2013 zagnali pobudo Social Street, katere namen je združevati prebivalce na ulici z namenom druženja, urejanja okolice in medsebojne pomoči z deljenjem tistega, kar pač kdo ima – časa, dobrin ali veščin. Pobuda je spodbudila različne aktivnosti souporabe – nakupovanja za starejše, do souporabe pralnega stroja – in ustvarila dobre sosedske odnose v kraju, kjer se sosedje prej med seboj niso poznali. Z zmanjševanjem izoliranosti ni zgradila samo boljših skupnosti, temveč je pomagala tudi oblažiti neenakosti.
Inovativni pristop k idejam množičnega financiranja je Detroit Soup v ZDA. Vsak mesec se ljudje zberejo, prinesejo hrano, ki jo želijo deliti z drugimi, in plačajo 5 dolarjev za udeležbo. Nato prisluhnejo štirim predstavitvam pobudnikov, ki želijo narediti nekaj s pozitivnim učinkom na skupnost. Na koncu udeleženci glasujejo o najboljšem predlogu, zmagovalec pa prejme zbran denar. Na srečanjih Detroit Soup so v petih letih zbrali 75.000 evrov in podprli 94 projektov. Razvoj skupnosti z množično financiranimi mikro subvencijami skupaj s hrano je primer ekonomije souporabe, ki ustvarja močnejše skupnosti in možnosti za skupno spopadanje s problemi, vključno z neenakostjo.
Kaj naj se odzovejo mesta?
Ekonomija souporabe se razvija, vendar mesta ne morejo čakati, da dozori, preden se odzovejo. Še zlasti se morajo mesta odzvati na zakonska in davčna vprašanja, ki so se pojavila v podjetniško usmerjenem delu ekonomije souporabe. Nekatera mesta so prepovedala organizacije, kot je npr. Uber, ker nimajo registriranih voznikov. V drugih so prejela taka podjetja kazni, ker niso upoštevala lokalnih zakonskih predpisov (Barcelona) ali pa so mesta pripravila nove predpise, s katerimi so zavrla določene dele ekonomije souporabe (Berlin). Nekatera mesta pa so se s takimi podjetji povezala in poskušala najti skupne rešitve. V Amsterdamu na primer sta se mestni svet in Airbnb povezala, da bi ponudnike prenočišč izobrazila o dolžnostih in pravilih, ki vključujejo dvomesečni limit oddaje stanovanja. Istočasno pa so se dogovorili, da bo Airbnb pobiral turistično takso in jo izplačeval v mestno blagajno.
Nekatera mesta so se odločila, da se bodo promovirala kot sharing city, tudi zato da okrepijo zaupanje v ekonomijo souporabe. V Seulu podpirajo tovrstna podjetja ter njihove storitve preverjajo in nadzorujejo. Tudi na tak način pomagajo krepiti zaupanje v idejo. Poleg tega so vsi resursi mesta Seul, od avtomobilov do prostorov, na voljo javnosti, kadar niso v uporabi.
To je šele začetek
Začeli smo s primerjavo zelo različnih pogledov županov Parka in di Blasia in vprašanjem, ali ekonomija souporabe ustvarja kohezivne ali korozivne skupnosti. V resnici je slika veliko bolj kompleksna, z veliko več niansami.
Pojavljanje tako različnih mnenj je verjetno povezano z označevanjem vse več različnih aktivnosti kot sharing oz. souporabo. Če gre za strogo ekonomske izmenjave, seveda ne moremo govoriti o družbeni vrednosti, ki jo izpostavljajo zagovorniki ekonomije souporabe. Izposoja avtomobila v klubu za souporabo avtomobilov morda ni nič drugačna od tiste v tradicionalnem rent-a-caru. Če pa si delite avto s sopotniki, ki so popolni tujci, je zgodba popolnoma drugačna. Obe praksi imata pozitivne vplive na okolje, imata pa zelo različen vpliv na ustvarjanje kohezivnih in vključujočih skupnosti, kjer so ključne vezi med ljudmi.
Ekonomija souporabe ne bo kar izginila ali prenehala obstajati, zato morajo mesta prepoznati raznolikosti znotraj nje, njeno vlogo ter jo podpreti pri reševanju ekonomskih, okoljskih in družbenih problemov. Poleg tega pa morajo s pametno zakonodajo odigrati svojo vlogo pri omejevanju njenih negativnih posledic.
Ekonomija souporabe tudi ne bo kar obstala, temveč se nenehno razvija. Pred desetletjem podjetja, kot sta Airbnb in Uber, sploh niso obstajala. Zato mesta ne morejo pričakovati, da bodo pripravila predpise, ki bo trajno rešila položaj teh dejavnosti, temveč jih bo treba nenehno prilagajati.
Emma Clarence je o ekonomiji souporabe govorila tudi na Urbactovem festivalu v Rigi. Predstavitev.
