Živahna prestolnica Litve ima 554.000 prebivalcev. Baročno mestno jedro je zaščiteno kot del Unescove kulturne dediščine. Zaradi močnega judovskega vpliva do 20. stoletja se je mesta prijelo ime “severni Jeruzalem”. Na drugem bregu reke Neris pa se nahaja sodoben nov del mesta z nebotičniki. Po kakovosti življenja je Vilna med najvišje uvrščenimi v EU (International Living’s Quality of Life Index 2009).
Kar 40 % prebivalcev ima visokošolsko izobrazbo, zato je mesto zelo zanimivo za tuje investitorje. V zadnjih letih je nastalo več grozdov, ki temeljijo na znanju, v njih se združujejo visokotehnološke industrije, kot so biotehnologija, laserska tehnologija, telekomunikacije, elektronika, nanotehnologija in medicina. Vilna se lahko pohvali z eno najhitrejših internetnih povezav na svetu. New York Times jo je imenoval za eno najpametnejših in najbolje upravljanih mest na svetu (urbact.eu).
RE-Block: prenova velikih stanovanjskih naselij
Vilna je doslej sodelovala v treh Urbactovih projektih: Hero, CityLogo in RE-Block. Projekt Hero je iskal pravo ravnotežje med ohranjanjem grajene kulturne dediščine ter spodbujanjem razvoja zgodovinskih mest in njihove privlačnosti. Partnerji projekta CityLogo so se ukvarjali z znamčenjem in globalnim pozicioniranjem mest. Pri projektu RE-Block pa gre za revitalizacijo velikih stanovanjskih naselij, pri kateri so v ospredju okolju prijazni ukrepi in razvijanje skupnosti.
Vilna se je na Urbactovem festivalu predstavila kot uspešen primer revitalizacije velikih blokovskih naselij. Tako kot v drugih postsocialističnih mestih je tudi v Vilni veliko stanovanjskih sosesk, ki jih mesto v zadnjih desetletjih ni uspelo primerno vzdrževati. Še največjo težavo predstavljajo javni prostori okoli blokov, ki so v lasti mesta. V Vilni so se zato odločili obnovo zasnovati participativno in vanjo tesno vključiti prebivalce.
V okviru Urbactovega projekta RE-Block so skupaj z lokalnimi deležniki pripravili lokalni akcijski načrt za prenovo trikotnega območja Žirmunai. Glavne zaznane težave so neurejene in nelogično zastavljene pešpoti, ki niso primerne za invalidske in otroške vozičke, pomanjkanje parkirnih mest in zanemarjene odprte zelene površine.
S prenovo naj bi soseska pridobila v sistem povezane javne prostore. Prenovljene zgradbe bodo omogočale dejavnosti v pritličjih stavb, pritlična stanovanja pa bodo opremljena z neposrednimi izhodi na skupne zelene površine. V soseski imajo prednost trajnostni načini mobilnosti, zato se bo prvenstveno vzpostavilo kakovostne peš in kolesarske poti, izboljšale se bodo povezave z javnim prometom. Za še večjo atraktivnost načrtujejo sodobno urejena postajališča z internetnim dostopom. Dodana vrednost prenove je tudi ureditev poti do reke Neris, ki je priljubljeno rekreacijsko območje prebivalcev tega območja.
Da bi pri stanovalcih spodbudili občutek pripadnosti in lastništva (ownership) prostora, so javne površine razdelili na manjša območja, za katere skupnosti stanovalcev same odločajo, kako jih želijo urediti. Če so stanovalci neposredno vključeni v prenovo prostorov in lahko o njej soodločajo, bodo tudi bolj zavzeto skrbeli za prenovljene površine ter jih dejansko uporabljali. Prvo poskusno fazo obnove, ki zajema ureditev pešpoti in ene soseske na tem območju, bo mesto financiralo preko CTN (celostne teritorialne naložbe).
Partnerji projekta RE-Block se zavedajo, da prenova velikih blokovskih naselij ne more biti samo fizična, še zlasti, ker so ta naselja pogosto zelo obremenjena s socialnimi problemi. V priporočilih ob zaključku projekta tako spodbujajo k celostni obravnavi soseske s spodbujanjem družabnega življenja, ki zagotavlja varnost soseske in višjo kakovost življenja, in podporo ekonomskemu razvoju in podjetništvu. V priporočilih javnim upravam poudarjajo, da morajo te zagotoviti potrebne javne storitve v takih soseskah, da naj poskušajo organizirati dejavnosti, ki generirajo delovna mesta, npr. tržnice, ter naj s finančno in drugo podporo spodbujajo gospodarsko dejavnost v soseski. Več priporočil in ugotovitev projekta tukaj: policy_recommendations_report_0
Več o projektu:
http://issuu.com/pupa_urbanism/docs/__irm__n___trikampio_urbanistin___v
http://urbact.eu/sites/default/files/media/re-block_final_event_posters.pdf
Foto: pupa.eu
