V začetku maja je v Rigi, glavnem mestu Latvije, potekal Urbactov festival mest. Osrednji dogodek ob koncu URBACTA II in začetku URBACTA III so organizatorji zastavili kot mešanico navdihujočih predavanj, kakovostnih seminarjev in dinamičnih delavnic. Ker je mesta nemogoče spoznati v konferenčnem centru, smo se udeleženci podali tudi na teren in različne teme obravnavali na sprehodih imenovanih walkshops. Ključna sestavina festivala je bilo mreženje, spoznavanje in skupno načrtovanje projektov, saj se čez mesec dni zaključi prvi razpis za Urbactova tematska akcijska omrežja. Da so priprave projektov v polnem teku, kažejo tudi zapolnjene strani partnerske tržnice.
The sharing city
V evropskih mestih se pojavlja vse več t. i. skupnostnih praks oz. praks souporabe. O pozitivnih in negativnih straneh souporabe je v svojem predavanju razpravljala Emma Clarence. Vprašanje, ki se zastavlja mestnim upravam, je, kako se odzvati na te prakse in kako ravnati s podjetji, ki ponujajo tovrstne storitve. Clarence je prepričana, da se je treba odzvati, in sicer tako, da se te dejavnosti obrne v prid mestom in njihovim prebivalcem. Izkušnje nekaterih mest namreč kažejo, da je z nekaterimi podjetji mogoče zelo plodno sodelovati. Amsterdam na primer je z Airbnb-jem sklenil pogodbo, po kateri ta ponudnik prenočišč pobira davke za mesto.
Walkshops
Na walkshopu “Roll out the Red Carpet” Improving Urban Pathways to Transport Hubs smo razgrnili rdečo preprogo za uporabnike železniške postaje. Zasnova delavnice je bila zelo podobna temu, kar že poznamo z urbanih sprehodov Jane’s walk. Udeleženci smo se razdelili v štiri skupine: turisti, obiskovalci koncerta, podjetniki in študentje; vsaka je iskala svojo pot od glavne železniške postaje v Rigi do svojega cilja: mestne hiše, koncertne dvorane, kongresnega centra in mestne hiše. Pri tem smo opazovali, kako je urejen prostor in ali nas usmerja proti našemu cilju. Po poti smo opazovali tudi prijetnost in primernost prostora za hojo, saj so uporabniki železnice običajno tudi pešci. Spraševali smo se, ali železniška postaja deluje kot transportni hub in kako dobro je povezana z drugimi načini prevoza. Vse skupine so prišle do podobnih ugotovitev, in sicer da je mogoče veliko izboljšati z minimalnimi stroški. Fizična infrastruktura je namreč relativno dobra, manjkajo pa predvsem označbe, usmerjevalne table in posegi, ki prispevajo k informiranosti pešca in njegovemu dobremu počutju. Delavnico so usmerjali partnerji projekta Enter.Hub, ki so se s podobnimi vprašanji ukvarjali v svojih mestih.
Riga
Festival je bil zlasti z delavnicami, ki so potekale na terenu, močno vpet v lokalno okolje. Udeleženci so imeli možnost dodobra spoznati Rigo ter njene izzive in dobre prakse.
Riga je z milijonom prebivalcev dom skoraj polovici vseh Latvijcev. Mesto se nahaja v Riškem zalivu ob Baltskem morju, na ustju reke Daugava. Zgodovinsko mestno središče je zaščiteno kot del Unescove kulturne dediščine. Širšo urbano regijo sestavlja 20 mest, med drugimi Jurmala, obmorsko letovišče, Tukums, Limbaži in Ogre. Dobro razvita infrastruktura mestu omogoča povezovanje z ruskimi in drugimi tujimi trgi (urbact.eu).
Riga je izjemno aktivni partner v programu URBACT, doslej so sodelovali v šestih projektih. Projekt My Generation je predhodnik projekta My Generation At Work, glavni fokus obeh so mladi. OP-ACT se je posebej posvečal izzivom malih in srednje velikih mest. Partnerji projekta USEACT Urban Sustainable Environmental Actions so raziskovali možnosti, kako kar najbolj učinkovito porabiti prostore, ki že obstajajo, ne da bi gradili nove in pozidali še več zemljišč. Projekt USER je bil posvečen rabi javnega prostora, pri projektu CSI Europe pa so preiskovali, kako finančne instrumente približati mestom.
Nekaj vtisov s festivala najdete tudi na Urbactovem Blogu.
Se želite tudi vi pridružiti programu URBACT? Postanite partnersko mesto ali Urbactov strokovnjak!
