Talin je glavno mesto Estonije in tudi največje mesto te baltske države. V njem prebiva skoraj tretjina vseh Estoncev – 430.000 od skupno 1,5 milijona. Talin leži na severni obali in je s svojim zgodovinskim pristaniščem pomemben most med vzhodom in zahodom.
Mesto je edinstvena mešanica hanzeatskega starega mesta in sodobnega poslovnega centra z nebotičniki, hoteli in konferenčnimi središči. Prestolnica proizvede 51 % državnega BDP, glavni gospodarski sektorji pa so industrija, trgovina, transport, gradbeništvo in ladjedelstvo. Visoko izobražena delovna sila in nizki davki so prispevali k razvoju informacijsko tehnološkega sektorja, s čimer se je Talin uvrstil med 10 glavnih digitalnih mest na svetu. Skype je eno najbolj znanih estonskih zagonskih podjetij. Migracije v sosednjo Finsko, kjer so plače višje in življenjski standard boljši, kljub temu ne pojenjajo. Beg možganov je velik problem zlasti pri mladi kvalificirani delovni sili. Lokalni delež nezaposlenih je 13,5 %.
Mesto ima kot nekdanja Evropska prestolnica kulture (2011) razvijajočo se kulturniško in kreativno sceno ter dobro ohranjeno dediščino. Slikovito staro mestno jedro je vključeno na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, zato je kulturni turizem pomemben del mestnega gospodarstva. Estonska prestolnica ima tudi kakovostne izobraževalne ustanove, ki vključujejo tehnološko univerzo, največjo angleško akademijo za film in medije v Evropi ter estonsko umetniško akademijo.
Talin je doslej sodeloval v štirih Urbactovih projektih. V preteklih letih je sodeloval v projektu Suite, v katerem so se partnerji ukvarjali z zagotavljanjem boljših stanovanjskih pogojev, trenutno pa je vključen v projekte PREVENT, Genius: Open in Creative SpIN.
PREVENT
Vodilni partner projekta je Nantes, sodelujejo pa še Gijon, Catania, Sofija, Stockholm, Usti Nad Labem, München, Haag, Antwerpen in Talin.
Partnerska mesta si prizadevajo preprečiti zgodnje opuščanje šolanja. Zagotoviti želijo lažji prestop iz šole v delovna razmerja ter mlade opremiti s potrebnimi veščinami in kvalifikacijami za boljše zaposlitve in bolj aktivno državljansko vlogo.
V Talinu so v okviru tega projekta uvedli dve novi praksi, in sicer model pogovorov med učenci, učitelji in starši. Pri njih sodeluje strokovnjak, mediator, ki si prizadeva pomiriti morebitne spore. S temi pogovori želijo preventivno zaznati in odpraviti težave, ki bi lahko vodile k opustitvi šolanja.
Druga praksa je e-šola, nekaj podobnega kot poznamo pri nas v obliki e-asistenta. Elektronski sistem, ki omogoča spremljanje ocen, nalog in drugih zadolžitev. Staršem lajša komunikacijo s šolo in jim omogoča, da nadzorujejo prisotnost otroka v šoli. Več o projektu tukaj.
Genius:Open
Vodilni partner projekta je York, sodelujejo pa še San Sebastián, Sirakuze in Talin. Genius:Open si prizadeva preko kolaborativne spletne platforme vključiti javnost v oblikovanje lokalnih javnih storitev. Gre za enega od testnih prenosnih omrežij, pri katerem poskušajo partnerji dobro prakso iz Yorka (vključevanje javnosti v razvoj javnih servisov) prilagoditi in prenesti v svoje lokalno okolje.
V Talinu so se osredotočili na izobraževanje. Mestni oddelek za izobraževanje, ki usmerja projekt, si prizadeva vzpostaviti sodelovanje z izobraževalnimi institucijami, učenci, še zlasti s tistimi s posebnimi potrebami, in vsemi drugimi deležniki. Osrednji cilj projekta v Talinu je izdelati razvojni program za vodje izobraževalnih institucij. Več o projektu tukaj.
Creative SpIN
Vodilni partner je Birmingham, sodelujejo pa še Óbidos, Bologna, Košice, Essen, Mons, Rotterdam, Kortrijk in Talin. Glavni cilj projekta je bil ugotoviti, kako kreativne veščine in kompetence prenesti v druge sektorje ter tako spodbujati inovacije. Projekt je na zanimiv način predstavljen v spodnjem videu.
V Talinu so si želeli v okviru projekta spodbuditi sodelovanje različnih sektorjev in razvijati potrebna znanja (know-how) za inovacije. Pod nadzorom lokalne podporne skupine je v kreativnem centru nastal inkubacijski projekt “Creative Spillovers”. Več o projektu tukaj.
V Talinu se dobro zavedajo prednosti, ki jih prinaša sodelovanje prebivalcev pri pripravi strategij in upravljanju mesta. Vključevanje javnosti prakticirajo tudi preko Urbactovih podpornih skupin, v katerih najrazličnejši deležniki dejavno sooblikujejo mestne politike.
The smart guide to creative spill-overs – smartguide_final_pdf
