Janez Sirše je kot edini Slovenec v program URBACT vključen po strokovni plati. Aktivno sodeluje pri izvajanju projekta GastronomicCities in se zelo dobro počuti v Urbactovi skupnosti. Pravi, da je sodelovanje v programu URBACT zelo koristno in prijetno. Slovenska mesta, mestne uprave in različne agencije spodbuja, da se vključijo v ta evropski program in izkoristijo priložnost, da dodajo kamenček v mozaik svojih razvojnih načrtov.
Povprašali smo ga, kako se v vlogi vodilnega strokovnjaka počuti in česa se lahko iz projekta GastronomicCities naučijo občine in mesta po Sloveniji.
1. Član Urbactove skupnosti ste že eno leto. Kako in zakaj ste se priključili programu URBACT?
Na listo ekspertov programa URBACT sem se prijavil že leta 2009, kjer so potrdili moje kvalifikacije – izobrazbo, izkušnje in reference in me potrdili ter vključili v njihovo bazo ekspertov. Tako pokrivam področja urbanega razvoja, okolja, vključevanja, uprave in ekonomije. Program URBACT namreč deluje tako, da posamezni projekti, ki jih ta program financira, izberejo vodilnega ali delnega, specifičnega eksperta iz te baze v fazi prijave projekta, in v kolikor je projektni predlog potrjen, vodilnega eksperta potrdi tudi Urbactov sekretariat. Tako so me v letu 2013 izbrali za vodilnega eksperta v projektu GastronomicCities. V program URBACT sem se vključil iz želje spoznati nov EU program, sodelovati na zelo dinamičnem razvojnem področju – to so urbani centri – in prispevati k uveljavljanju izkustvene ekonomije, kot so kultura, turizem, gastronomija.
2. Pri Urbactu sodelujete kot vodilni strokovnjak projekta GastronomicCities. Kakšne so vaše naloge?
Kot vodilni strokovnjak projekta sem zadolžen za vsebinsko konsistentnost projekta in njegove implementacije, za pripravo in uporabo metodologije izvajanja projekta, za podporo posameznim večjim aktivnostim, ki jih izvajajo projektni partnerji in za vsebinske analize in poročila. Vloga vodilnega eksperta v projektu pa je vezana tudi na sam program URBACT. S svojimi predlogi, idejami in zaključki namreč sodelujem tudi na programski ravni, kjer spremljamo in prispevamo k usmerjanju uresničevanja programskih ciljev Urbacta. Tako sem na eni strani član projektne skupine in na drugi strani član Urbactove skupnosti.
3. Omrežje Gastronomic Cities je eno od pilotnih prenosnih omrežij (transfer network). Kako ocenjujete prenose praks? So mesta uspešna pri apliciranju preizkušenih praks na lokalno okolje?
Res je, GastronomicCities je pilotni projekt v programu URBACT II, ki je in bo s svojimi izkušnjami prispeval k enemu treh segmentov programa URBACT III, ki se je praktično že začel. V Evropi obstaja zelo veliko dobrih primerov rešitev problemov urbanih sredin in želja je, ter seveda tudi potreba, da se te pozitivne izkušnje uspešno prenašajo tudi v druga okolja. Ti prenosi dobrih praks in ustvarjanje omrežij dobrih praks so nasploh povezani z različnostjo projektih partnerjev. In tako je tudi v primeru našega projekta GastronomicCities. V našem primeru imamo naslednja mesta – partnerje: Burgos (ES) kot vodilni partner in »imetnik« dobre prakse in Fermo (IT), L’Hospitalet (ES), Korydallos (GR) in Alba Iulia (RO) kot »prejemniki« dobre prakse. V vsakem od 4 mest smo najprej ugotavljali, koliko in na katerih področjih je posamezno mesto sposobno uveljaviti dobro prakso iz Burgosa. Namreč nemogoče je pričakovati, da bi lahko druga mesta prenesla vse, kar so storili na področju gastronomije v Burgosu. Na osnovi teh ugotovitev pa so 4 mesta pričela s pilotnimi aktivnostmi na področju gastronomije, pripravljala so LAN – lokalni akcijski načrt, kako uveljavljati dobro prakso po izteku projekta in organizirala tako imenovane ULSG – Urbactove lokalne skupine deležnikov, ki so že začele in bodo tudi v nadaljevanju bdele nad uveljavljanjem dobre prakse iz Burgosa – oziroma razvoja gastronomije, turizma in kulture v svojih okoljih.
4. Česa se lahko slovenska mesta, ki želijo svojo znamko graditi na gastronomiji, naučijo iz projekta GastronomicCities?
Projekt Gastronomic Cities je prvi v programu URBACT s tega področja in s področja turizma, s čimer je dobilo/potrdilo to področje tudi svojo vlogo v razvoju izkustvene ekonomije v urbanih centrih. Brez dvoma so projekt in njegovi rezultati zanimivi tudi za druge, ne samo za naštetih 5 projektnih partnerjev – mest, torej tudi za slovenska mesta. V prvi vrsti bi poudaril povezovanje vrhunskih kuharskih mojstrov in kulinaričnih šol z restavracijami in hoteli ter z dobavitelji naravnih, kakovostnih agroživilskih proizvodov. Gastronomija ima v medijih zelo močan odziv in je že marsikje postala gibanje, ki posega tudi v zdravo prehrano v šolah, v bolnišnicah in prehaja v zavest o potrebi po zdravi prehrani in seveda surovinah. V projektu smo potrdili, da gastronomija ne potrebuje velikih investicij in da so rezultati vidni v relativno kratkem času, kar je argument več, da podpirajo gastronomijo tudi mestne uprave in politika. Gastronomija je postala tudi atraktivno področje znanstvenega raziskovanja, kot primer lahko samo navedem fundacijo ALICIA (www.alicia.cat), ki je na obrobju Barcelone zasnovala znameniti chef Ferran Adria in v kateri se zbirajo znanstveniki iz vsega sveta. Gastronomija prispeva tudi k bolj dinamičnemu in intenzivnemu družbenemu življenju, k medsebojnim stikom in k zadovoljstvu prebivalcev mest.
V Sloveniji imamo bogato gastronomijo, v zadnjih letih je tudi vse bolj popularna, vrstijo se kulinarični dogodki, slovenski kuharski in slaščičarski mojstri ter vinarji osvajajo svetovne lovorike. Vendar bi lahko dodal, da mednarodnega preboja slovenske gastronomije še ni in da so tudi gastronomska dogajanja premalo usmerjena v mednarodno sodelovanje in povezovanje.
5. Katere so po vašem mnenju glavne prednosti programa URBACT in njegovih metod? Bi slovenskim mestom priporočali, da se pridružijo programu in zakaj?
Program URBACT je zelo zanimiv program za mesta, ki želijo s projekti, ki ne zahtevajo investicij, reševati nekatere svoje probleme. Mreža evropskih mest, ki so ali še sodelujejo v projektih, je zelo obsežna, prav tako je veliko tudi dobrih praks in združenega znanja. Program URBACT je eden manjših samostojnih programov EU, ki zaradi uspešnosti povečuje svoj proračun v letih 2014–2020. Sekretariat programa URBACT je v Parizu in je zelo kooperativen, nudi pomoč prijaviteljem in projektnim partnerjem, organizira letna srečanja izvajalcev projektov, vodilnih partnerjev in vodilnih ekspertov, saj želi ves čas aktivno sodelovati v implementaciji projektov.
6. URBACT v zadnjih letih veliko vlaga tudi v rezultate, ki lahko koristijo vsem mestom, tudi tistim, ki niso neposredno vključena v Urbactove projekte. Se vam zdi kaj od tega še posebej uporabno?
To je eno izmed vodil programa URBACT – omogočiti čim večjemu številu mest uporabiti rezultate projektov. Tudi v prihodnjem programskem obdobju do leta 2020 želijo nadaljevati s temi aktivnostmi, med katerimi je zanimivo izpostaviti možnost pridruženih partnerjev opazovalcev v projektih, ki bi s tem dobili možnost pridobivanja znanj in koristi in se hkrati usposobiti za aktivno sodelovanje v programu URBACT. Rešitev, ki jih ponuja program URBACT, je veliko saj gre za urejanje mestnih sosesk za bolj kakovostno bivanje, urejanje trajnostnega prometa, izrabo praznih stavb, projekte pospeševanja zdravega življenja, prehrane itd. Cilji vseh projektov in aktivnosti programa URBACT so usmerjeni v uveljavljanje takšnih politik na ravni mest, ki bodo vodile k uspešnim in prepoznavnim mestom z zadovoljnimi prebivalci in obiskovalci ter hkrati k trajnostni rabi vseh virov.
7. V omrežju Gastronomic Cities sodeluje 5 mest. Verjetno ste jih v tem času večino že obiskali. Vas je katero od njih posebej navdušilo in zakaj?
Ja, seveda sem obiskal vse projektne partnerje – mesta. Vsak obisk je pustil lepe spomine in izkušnje, od mogočne citadele v Alba Iulii, ki po popolni obnovi postaja središče vsega kulturnega, turističnega in tudi gastronomskega dogajanja. Navdušil me je grški pristop k vrhunski gastronomiji v času krize, kjer šefi izkazujejo solidarnost s kuhanjem na ulicah, kjer se rojevajo zadruge in neposredno povezovanje s proizvajalci hrane in kjer se vračajo k izvirni grški kulinariki. Italijanski Fermo je pokazal, kako vidijo vrhunsko kulinariko v mestih in turističnih krajih ob morju v povezavi s podeželjem, ki je izjemno pomembno za trajnostno rast regije. L’Hospitalet, ki je ena od občin Barcelone, pa želi izkoristiti velik potencial kongresnega in sejemskega turizma za razvoj svoje kulinarike, saj se na njenem območju odvijajo praktično vsi barcelonski sejmi. Burgos je seveda zgodba zase, saj so uspešno povezali kulturo – imajo katedralo in pot Sv. Jakoba, ki sta na listi UNESCOVE kulturne dediščine in Muzej človeštva, turizem in gastronomijo. Spisali so zgodbo o uspehu, ki je dala mestu nov razvojni impulz z dejavnostmi, ki temeljijo na izkušnjah, doživetjih in inovativnosti. Vse to doprinese k blaginji prebivalcev teh mest in hkrati obiskovalcem ponuja prava kulinarična doživetja, ki so navdušila tudi mene.
Želite tudi vi postati Urbactov strokovnjak? Prijavite se zdaj!
