Pretekli konec tedna, 20. in 21. marca, je v Udinah (Vidmu) potekala zaključna konferenca Urbactovega projekta Healthy Ageing. Gre za prenosno omrežje, katerega glavni cilj je ustvariti starostnikom prijazna mesta, saj je bivanje v takih prijetno tudi za druge prebivalce.
V prenosnem omrežju je kot izvor dobre prakse sodelovalo mesto Udine, ki se že vrsto let posveča problematiki staranja prebivalstva ter poskuša tudi s sodelovanjem v projektu Healthy Cities Svetovne zdravstvene organizacije mesto prilagoditi demografskim spremembam. Iz njihovih izkušenj so se učili v litovski Klaipedi, francoskem Grand Poitiersu, angleškem Brighton and Hove in škotskem Edinburgu.
Na konferenci so se vsi partnerji srečali še enkrat, da bi predstavili rezultate projekta in pripravili predloge za druga mesta, ki si želijo omogočiti zdravo staranje.
Zemljevid dejavnosti
Vsa partnerska mesta so pripravila zemljevide z dejavnostmi, ki so namenjene starejšim. Nekatera mesta so uvedla brezplačne programe, druga so za izvajanje dejavnosti prispevala delež sredstev. V Edinburgu so stroške programov zmanjšali tako, da jih pripravljajo skupaj s starostniki. Pomembno se jim zdi, da je ciljna skupina vključena v pripravo in izvajanje vsebin, ne pa da so samo potrošniki oziroma prejemniki. Dejavnosti so tako oblikovane po željah starostnikov, poleg tega pa je priprava in izvajanje vsebin že sama po sebi dejavnost, namenjena njim. Vsa mesta prepoznavajo veliko težavo v osamljenosti starejših ljudi. V Edinburgu si prizadejo starostnike vključiti tako, da organizirajo dejavnosti na podlagi različnih interesov. Pri tem pa starejše povezujejo z drugimi starostnimi skupinami. Ravnokar načrtujejo program, pri katerem bodo izmenjevali znanja z mladimi. Mladi bodo starejše učili uporabljati informacijsko tehnologijo, starejši pa bodo mladim svetovali pri vrtičkarstvu.
Staranje v mladem mestu
Brighton and Hove je mesto, v katerem je starih ljudi relativno malo. Staranje v mladem mestu je še veliko težje kot v mestih, kjer je starostnikov veliko. Zato so se na mestni upravi posebej posvetili razbijanju s staranjem povezanih stereotipov in boju s stigmo, ki jo predstavlja demenca. Vsi partnerji ugotavljajo, da je nujno ukrepati preventivno in preprečevati negativne posledice staranja, kot so mentalna obolenja in osamljenost. Nastanek teh se namreč da relativno enostavno, z majhnimi sredstvi, preprečiti, medtem ko so zdravljenja in oskrba veliko dražji, kakovost življenja prizadetih pa močno pade.
Ukrepi v prostoru
Preventivni ukrepi so vezani tudi neposredno na urejanje mestnega prostora. Ta mora biti urejen tako, da starostnikom omogoča varno premikanje po mestu. Tlaki na pločnikih, poteh, trgih in stopnicah morajo preprečevati padce in zdrse. Hoja veliko lažja, če so urejene klančine. Poleg tega je za starejše nujno, da so ob poteh prostori, kjer si starejši lahko odpočijejo, poleti tudi v senci. Vse to so ukrepi, ki spodbujajo hojo in niso namenjeni samo tej skupini ljudi, temveč premikanje po mestu olajšajo tudi drugim gibalno oviranim, otrokom, staršem z vozički itn.
Izmenjava študentov
V okviru projekta je potekala tudi izmenjava mladih, ki se izobražujejo za oskrbo starejših. Mladi iz Udin so tako v manjših ekipah obiskali partnerska mesta, kjer so imeli priložnost spoznati različne prakse nege in oskrbe starejših. Udeleženci izmenjave so se vrnili polni vtisov pa tudi dragocenih predlogov, katere dobre prakse iz partnerskih mest bi lahko vpeljali v domačem okolju. Zanimive za prenos so se jim zdele različne izobraževalne dejavnosti, na primer, kako se zaščititi v vročih dneh, pa tudi, kako nuditi prvo pomoč starejšim. V Udinah bi uvedli tudi občasno številko časopisa, namenjeno obveščanju o preventivnih zdravstvenih ukrepih, kot jo poznajo v Klaipedi.
Kako prenesti dobro prakso?
Prenosno omrežje Healthy Ageing, katerega delo se počasi zaključuje, je bilo eno od testnih omrežij, s katerimi so želeli pri Urbactu ugotoviti, ali je smiselno izvajati te vrste projekte ter katere so njihove prednosti in slabosti. Kot je povedala vodilna strokovnjakinja projekta Fiorenza Deriu je bila izmenjava uspešna, čeprav je jasno, da se prakse ne da preprosto prekopirati iz enega mesta v drugega.
Za uspešni prenos je izjemno pomembna izmenjava izkušenj med mesti, ki so jo v tem projektu izvajali s srečanji med partnerji, na katerih so ocenjevali uspešnost projekta na samem terenu. Poleg tega je Deriu izpostavila tudi srečanja, na katerih se na določeno temo sestanejo partnerji dveh mest ter se osredotočijo na samo en vidik prenosa. Ključno se ji zdi vodenje projektnega dnevnika, ki je neke vrste zgodba o projektu na lokalni ravni in omogoča tudi natančno sledenju napredku prenosa. Pri spremljanju in ocenjevanju je poudarila pomen kvalitativnih nasproti kvantitativnim podatkom, saj spremembe pogosto niso merljive. Vodilna strokovnjakinja je še prepričana, da je poleg lokalnih podpornih skupin, ki so tudi sicer v središču Urbactove metode, za dober prenos odločilna politična volja.
O prenosu dobrih praks in vključevanju različnih deprivilegiranih družbenih skupin bo govora tudi na Urbactovem festivalu v Rigi. Pridružite se nam!
Več:
Global Age-friendly Cities: A Guide
Strategy and action plan for healthy ageing in Europe, 2012–2020
Health 2020 A European policy framework and strategy for the 21st century
