Enakost spolov v mestih

Mednarodni dan žensk, ki smo ga praznovali 8. marca, je priložnost, da razmislimo o napredku, pozovemo k spremembam in proslavimo pogumna dejanja in odločnost žensk, ki so igrale pomembno vlogo v zgodovini svojih držav in skupnosti.

Ženske na vodstvenih položajih na mestni ravni
Več kot dve tretjini evropskega prebivalstva živi v mestih. Kako so ta oblikovana, načrtovana in vodena, vpliva na naše vsakdanje življenje. Kot  raven upravljanja, ki je najbližje ljudem, imajo lokalne uprave dobra izhodišča za odpravljanje neenakosti in spodbujanje resnično enakopravne družbe. Mesta lahko sprejmejo konkretne ukrepe za spodbujanje enakosti žensk in moških, tako neposredno kot v sodelovanju z lokalnimi deležniki.

Enakopravnost v evropskih pogodbah
Enakopravnost žensk in moških je sestavni del pogodb EU in Listine EU o temeljnih pravicah. Zagotavljanje enakosti med spoloma spada med temeljne cilje in naloge EU. Kljub velikemu napredku z regulativnimi pritiski v zadnjih desetletjih neenakosti med spoloma na vodstvenih položajih ostajajo in spremembe se v mnogih državah članicah odvijajo zelo počasi.

Dejstva o zastopanosti žensk
Zaradi različnih upravnih struktur na skupnostni, lokalni in regionalni ravni je težko zbrati primerljive podatke o zastopanosti žensk. Spremljanje dosežkov in zastopanosti žensk na mestni ravni je manj običajno kot na mednarodni in nacionalni ravni. Kontinuirana dostopnost in razširjanje podatkov o zastopanosti spolov v državnih zborih po državah (na primer na spletni strani InterParliamentary Union) je raziskovalcem omogočilo obravnavo tega problema, oblikovalcem politik in interesnim skupinam pa dostop do aktualnih podatkov in trendov. Stanje pa je popolnoma drugačno, ko se začnemo ukvarjati z izvoljenimi predstavniki na ravneh nižje od nacionalne.
Podatki, ki jih imamo, kažejo neuravnoteženo sliko po državah članicah.

Kakšno je trenutno stanje uravnoteženosti spolov na vodstvenih položajih v evropskih mestih?
Na regionalni in lokalni ravni je uravnoteženost med moškimi in ženskami boljša kot na nacionalni ravni. Po vsej EU predstavljajo ženske približno tretjino (32 %) regionalnih svetov (podatki iz 2012) in enak delež v lokalnih (povečini občinskih) svetih (podatki iz 2011), medtem kot jih je na nacionalni ravni 27 % (podatki iz 2013). Uravnoteženo zastopanost (kar naj bi bilo vsaj 40 % predstavnikov vsakega spola) so v štirih državah (v Franciji, na Švedskem, na Finskem in v Španiji) dosegli na regionalni ravni, samo na Švedskem pa tudi na lokalni ravni. Na drugi strani so v regionalnih svetih moški v absolutni večini na Madžarskem (91 %), v Italiji (87 %), v Romuniji (85 %), na Slovaškem (84 %), v Grčiji (83 %) in na Češkem (81 %). Na lokalni ravni je manj tako ekstremnih neravnotežij, samo na Irskem in v Grčiji je na teh položajih manj kot petina žensk. Delež žensk v regionalnih svetih je znašal 30 % že leta 2004 in je od takrat narasel za samo 2 odstotni točki. (Po poročilu Evropske komisije, ki je bilo objavljeno leta 2013, Women and men in leadership positions in the European Union).

figure-women-councils

Leta 2013 je Aksel Sundström z Univerze v Göteborgu objavil študijo Women’s Local Political Representation within 30 European Countries.

Zemljevid EU, vključen v poročilo, poda zanimivo sliko o deležu ženskih svetnic, čeprav avtor poudarja, da je zaradi različnih institucionalnih struktur, pomanjkanja podatkov ali njihove nedosegljivosti in različnih pristojnosti lokalnih svetnikov težko govoriti o vzorcih.

figure-female-local-councilors

Raziskava Sveta evropskih mest in regij (CEMR) o ženskah v lokalni politiki v Evropi. Podatki 34 evropskih držav, članic sveta, kažejo zelo nizko zastopanost žensk na županskih položajih.

women-mayors-europe

Učinek steklenega stropa
Zdi se, da tudi tukaj tako kot na vseh področjih deluje učinek steklenega stropa, kar pomeni, da še vedno zelo malo žensk doseže najvišje pozicije v lokalni politiki. Veliko raziskav kaže, da so ženske pogosto zelo aktivne v lokalnih in skupnostnih pobudah, vendar se to ne prevede na vodstvene položaje, kot so župani ali podžupani. Kot ovire se pojavljajo podobni dejavniki, kot so pomanjkanje podpore, ki bi ženskam omogočala usklajevanje službe, družine in politične kariere, pa tudi trdovratna moška kultura in dvojna merila v političnih strankah in sistemih.

Trenutna ocena je torej: treba se bo bolj potruditi! Še več truda moramo vložiti v izrabo talenta evropskih političark ter jim omogočiti dostop do vodstvenih položajev v mestih.

Povezava do originalnega članka

1 comment

  1. Boj za uravnoteženo zastopanost žensk in moških v organih političnega odločanja se je povsod po svetu začel z osredotočenjem na parlamnet, ker je v političnih strankah potekal z vrha proti bazi: vsepovsod so ga vodile nevladne organizacije v tesni navezi z zelo maloštevilnimi parlamentarkami, ki so se zavedale, da brez mnogo večjega števila žensk v parlamentu ne morejo potisniti v ospredje vprašanj, ki posebno žulijo ženske, in še manj doseči, da parlamentarne večine odločajo v njihovem interesu. Načrtna prizadevanja tek aktivistk so postopoma začela dajati razultate, in to pripeljal tudi do tega, da so države začele uvajati posebne pozitivne ukrepe, da bi ženske dobile pošteno priložnost za kandididiranje. Dostikrat so bile kvote najprej sprejete za organe odločanja na lokalni in regionalni ravni, ali pa so bili sprejeti ukrepi opredeljeni tako, da so bili tam bolj učinkoviti. Tako so ravnali zakonodajalci naprimer v Indiji, pa tudi v Sloveniji in Albaniji. Posebnih ukrepov za enakopravno kandidaranje za županje praviloma ni, zato so rezultati tudi tako pičli.
    Kakorkoli pa obračamo, danes se boj za enakost moških in žensk v politiki z vprašanja predstavništva premika na vprašanje dejanske politične moči in ozaveščenosti političark, da so dejansko poklicane, da zastopajo interese žensk. Videti je, da bo pot od biti zastopana do imeti tudi dejanski in enako močan vliv na ključne politične odločitve, ter ta vlpiv uporabljati za širjenje enkosti in svobode v družbi, za ženske še dolga. Seveda pa to vprašanje drega v neko mnogo bolj zapleteno vprađanje- kaj je treba storiti, da bo v predsstavniški parlamentrni demokraciji slišan in vpliven glast tistih, ki nimajo lastnine, visokih plač, vplivnih zvez in s tem povezanih najvišjih stopenj kvalitetne izobrazbe. In takih nas je po vsem svetu več kot 95%!

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri