Se spomnite, da so vas to spraševali, ko ste bili še otrok? Kakšen je bil vaš odgovor? Sama se spominjam, da sem si nekaj časa želela postati turistična vodička, pa stevardesa in sodnica. Predvsem pa sem si želela postati mednarodna vohunka. Taka v modrem hlačnem kostimu in v športnem avtomobilu.
In kaj se je zgodilo? V času študija sem med počitnicami delala v tovarni. V začetku kariere sem delala za nevladne organizacije, za časopis in na univerzi. Specializirala sem se na področju kampanj in komuniciranja ter postala svobodnjakinja in svetovalka na področju evropske politike. Kadar sem imela priložnost, sem si vzela čas za potovanja po svetu. Ko sem pri desetih odgovarjala vprašanje v naslovu, nisem vedela, kaj me čaka ali kakšni sploh so posamezni poklici, razen, kako je biti učitelj. V zadnjem času sem se tega spomnila dvakrat.
Prvič ob delu skupine Job Generation for a Jobless Generation, ki bo maja izdala posebno publikacijo, skupina pa pripravlja tudi delavnico na Urbactovem mestnem festivalu v Rigi. Del njihove raziskave ugotavlja, kako zaposljivost mladih povezati s spreminjajočimi se poklici prihodnosti. Vključuje analize o hibridizaciji veščin, kar pomeni, da bodo poklici prihodnosti zahtevali, da mladi ljudje razvijejo bogato mešanico veščin tako iz svoje formalne izobrazbe, predvsem pa iz zunanjih interesov, izkušenj in povezav. Bob Arnkil, vodilni strokovnjak projekta My Generation at Work, pravi, da je sedaj nemogoče dobiti službo za vse življenje, kar je bilo včasih običajno. Mladi, ki se jih spodbuja k pridobivanju znanja in ki imajo priložnosti za nove in drugačne izkušnje, bodo lažje našli svojo pot v teh hibridnih karierah, sposobni bodo ustvarjati službe in podjetja. Mladi, ki obožujejo igranje igric, bodo ure, ki jih preživijo ob igranju Minecrafta, lahko morda nekoč vnovčili, če se naučijo še programiranja. Sodelovali z drugimi kreativnimi posamezniki in razvili nekaj podobnega, kot je Prince of Persia.
Drugič sem se svojih otroških poklicnih želja spomnila, ko sem lani kot mentorica sodelovala na dogodku Združenih narodov ob Mednarodnem dnevu deklet. Na štiri oči sem se pogovarjala s tremi najstnicami in navdušena sem bila nad njihovimi vprašanji in pomisleki glede njihove prihodnosti. Eno od njih je že skrbelo, kako bo usklajevala delo in družino. Druga je govorila o konkurenci in o tem, kaj mora storiti, da bo najboljša na univerzi in tudi sicer. Vse je skrbelo, ker še niso natančno vedele, kako naj se odločijo za poklic, ki ga bodo opravljale do konca življenja.
Svetovala sem jim, naj sledijo svojemu srcu, naj počnejo stvari, ki jih veselijo, ter ostanejo odprte in zagrabijo priložnosti, ki se jim ponujajo, namesto da si zapirajo poti do njih. Zelo verjetno je, da bodo njihove kariere vključevale nekaj padcev in nepričakovanih zavojev. Gotovo se bodo soočale s preprekami in najboljši način, da jih premagajo je, da razvijejo zaupanje vase, dobre podporne strukture in pogum, da se ne bodo zaradi porazov bale zagrabiti priložnosti in tvegati. Prav tako sem jim priporočila, knjigo Sheryl Sandberg, operativne direktorice pri Facebooku, Lean In, ki je polna koristnih nasvetov za ženske, spodbuja jih k ambicioznosti in jih svari, naj si ne delajo prezgodaj skrbi, kako usklajevati delo in življenje.
S pravo mero podpore in dovolj zaposlitev je lahko ta nov svet mnogih priložnosti resnično razburljiv. V evropskem gospodarstvu, ki temelji na znanju, je treba spodbujati veščine in talente mladih ljudi in ohranjati tiste starejših generacij. Vse fleksibilnejše postaja tudi upokojevanje. Kdo ve, morda pa lahko še vedno postanem mednarodna vohunka.
Povezava do originalnega članka
Fotografija: Childecare4Business.
