Konec meseca s tirom Divača–Koper zares
Izgradnja drugega tira od Divače do Kopra je postala včeraj predmet najvišje politične obravnave. Koalicijski partnerji so na izrednem sestanku sklenili, da bo Slovenija konec februarja vložila prošnjo za sofinanciranje iz evropskega instrumenta CEF. Kar je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič zagotovil že pred koalicijskim srečanjem, se je potrdilo tudi po zaključku – da bo kot minister naredil vse, da bo projekt pripravljen za prijavo na evropski razpis do konca februarja. Več …
Zbrali smo pregled člankov o poteh in (stran)poteh načrtov gradnji drugega tira. O velikih načrtih je že pred petimi leti govoril tedanji direktor družbe za razvoj infrastrukture DRI Rajko Siročič, ki je drugi tir omenjal že v letu 2019, že prihodnje leto je bila gradnja prestavljena v časovni okvir 2014-2020. Več …
Drugi tir v javnozasebnem partnerstvu pravočasno v Bruselj
Vlada bo storila vse, da bo projekt gradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper februarja prijavila na razpis za evropska sredstva. Pri tem intenzivno razmišlja o možnosti javnozasebnega partnerstva, za financiranje s proračunskimi sredstvi pa trenutno ni možnosti, je po koalicijskem vrhu povedal premier Miro Cerar. Več …
Vlada se je lotila zakona o davku na nepremičnine
Čez teden dni se bo začela priprava novega nepremičninskega zakona. Včeraj je vlada ustanovila projektni svet, ki mora pripraviti izhodišča za uvedbo nepremičninskega davka. Več …
V evidencah nepremičnin še vedno zmeda
Če se bo vlada odločila za uvedbo davka na nepremičnine, hkrati pa ne bo ustrezno uredila nepremičninskih evidenc geodetske uprave, ji bo samo na račun slabo ocenjenih zazidljivih zemljišč iz rok spolzelo na milijone evrov. Več …
Zlati kamen: znanih 12 finalistk za razvojno najbolj prodorno občino
V okviru slovenske ISSO raziskave projekta Zlati kamen že četrto leto poteka izbor razvojno najbolj prodorne občine. Znanih je 12 finalistk, ki prihajajo iz štirih regij. Med njimi so Kranj, Piran, Šempeter-Vrtojba, Ljubljana, Šentrupert, Slovenske Konjice, Velenje, Ljutomer, Murska Sobota in Turnišče, so danes sporočili iz programskega odbora. Več …
Po petih letih še kar brez statusa reprezentativnosti
Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) skoraj pet let po ustanovitvi še vedno ni reprezentativna organizacija, zato ni bilo med podpisniki nedavnega dogovora o višini povprečnine z vlado. V združenju pravijo, da to ni velika ovira, a bodo kljub temu v kratkem poskusili s spremembo zakona. Več …
V enem letu spravili v red le en most
Čeprav je minilo že več kot leto dni, odkar zaradi dotrajanih mostov velja omejitev za promet tovornih vozil na 15 odsekih glavnih prometnic, na ministrstvu za infrastrukturo sploh še nimajo načrta za sanacijo propadajočih objektov. Odgovorni ne izključujejo niti možnosti novih zapor. Več …
Za primestne povezave ni denarja
Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da bodo iz študije Railhuc, ki prinaša odgovore, kako za relativno majhen denar primestno železnico spet približati uporabnikom, v aktualni finančni perspektivi izvedli le en ukrep. Več …
Pešci in kolesarji za občino drugorazredni
Zaradi nizkih temperatur je v mestu povsod še precej kupov napluženega snega. Ker že več dni ne sneži in je suho, bi pričakovali, da se bodo komunalni delavci lotili tudi čiščenja javnih površin, uvrščenih v drugo in tretjo »prioriteto«, torej odstranjevanja snega s parkirišč, peska s pločnikov, kolesarskih stez in stranskih ulic. Žal spet čakajo na odjugo in konec zime. Več …
LPP: Prebivalci Spodnjih Črnuč ne dajo osmice
Čeprav so po skrajšanju avtobusne proge številka 8 na Ljubljanskem potniškem prometu (LPP) izvedli nekaj dodatnih ukrepov za izboljšanje povezave s Spodnjimi Črnučami, so ljudje še vedno nezadovoljni, zato podpisujejo peticijo za vnovično podaljšanje proge do Brnčičeve. Več …
Bolj kot sama starost mestnih avtobusov je pomembno, koliko ti onesnažujejo okolje. Med ljubljanskimi zelenci je še 23 takšnih, ki sodijo v najnižje emisijske razrede in so torej okolju neprijazni. Več …
Z novim zaslonom se bodo ukvarjali inšpektorji
Novi digitalni prikazovalnik reklamnih sporočil, drugi največji v glavnem mestu, ki stoji na koncu Tržaške ceste na robu mestnega središča, ni postavljen v skladu s predpisi in prostorskimi akti, pravijo na občini. Občinski inšpektorji so prijavo odstopili kulturni in gradbeni inšpekciji. Več …
ŠOU LJ: Za kampus bodo študenti odšteli tri milijone evrov
»To je zadnji čas, da si zgradimo svojo utrdbo. Zadeve bodo šle samo še navzdol,« je ob iskanju podpore za finančno konstrukcijo študentskega kampusa dejal direktor ŠOU LJ. Potem ko je direktor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU LJ) Andrej Klasinc lani poleti zbral soglasno podporo za gradnjo študentskega kampusa, je zdaj pod streho tudi njegova – četudi precej nedodelana – finančna konstrukcija. Poslanci študentskega zbora so jo na današnji seji potrdili tako rekoč soglasno, s pičlima dvema glasovoma proti. In to kljub zelo pesimističnim finančnim napovedim za to organizacijo. Več …
Propadajoči kiosk že leta kazi podobo Kodeljevega
Propadajoči in prazen Mercatorjev montažni kiosk za sadje in zelenjavo v križišču Ulice Jana Husa in Povšetove že več let kazi okolico tamkajšnjega mini parka s spomenikom NOB, a to očitno moti le četrtno skupnost Moste in nekaj bližnjih stanovalcev. Kodeljevčan ali nekdo drug iz moščanske četrtne skupnosti je tako 27. septembra na občinski spletni strani oddal pobudo za odstranitev zarjavelega in z grafiti popisanega kioska, ki že dolgo ne služi nobenemu namenu, temveč zgolj kaže na nemarnost njegovih lastnikov oziroma odgovornih iz mestne uprave. Hkrati ga je zanimalo, ali občina načrtuje zasaditev dreves v okolici spomenika. Več …
Občina bo spet zaprosila za manj igralne površine
V ljubljanskih javnih vrtcih je v tem šolskem letu v povprečju 2,42 kvadratnega metra notranje igralne površine na otroka. Občina bo ponovno vložila prošnjo, da ji ministrstvo za izobraževanje da soglasje o manjši notranji površini še za prihodnji dve šolski leti. Več …
Selitev predvidoma maja prihodnje leto
Materinskemu domu, ki trenutno deluje na začasni lokaciji na Celovški cesti, bo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predvidoma maja prihodnje leto omogočilo selitev v povsem nove prostore. Družba Adaptacije-vzdrževanje, ki jo je ministrstvo z javnim razpisom izbralo za izvajalca gradnje, namreč že od konca lanskega leta gradi nov objekt na Jarški cesti. Več …
Zelene zime, kraje infrastrukture, pomanjkanje denarja, nesoglasja zaradi zemljišč in inšpekcijski pregled so smučanje na gunceljski progi ustavili. Čeprav je dobrih šeststo metrov dolgo poseko v Guncljah konec tedna prekrila snežna odeja, letošnjo zimo, četudi bi se sneg na travnati podlagi obdržal, s teptalnikom ne bodo urejali majhnega smučišča, prav tako vlečnica na vrh hriba ne bo prevažala smučarjev. Več …
Župani zahtevajo odpravo ozkega grla v Mednem
Župani Medvod, Železnikov, Škofje Loke, Gorenje vasi – Poljan in Žirov so včeraj ministrstvo za infrastrukturo pozvali, naj z rebalansom državnega proračuna še letos zagotovi denar za montažni most v Mednem. Pričakujejo, da bo prihodnje leto na voljo dovolj sredstev za sanacijo dotrajanega mostu v Mednem. Več …
Izbirajo izvajalca za postavitev mostu v Mednem, a denarja ni
Most v Mednem je eden izmed 17, na katerih zaradi dotrajanosti že eno leto velja omejitev prometa. Do sprejetja rebalansa državnega proračuna ne bo jasno, ali sploh bo denar za obnovo, Direkcija za infrastrukturo (Drsi, do lani se je imenovala Direkcija za ceste) pa kljub temu že izbira izvajalca za postavitev montažnega mostu. Več …
Novomeški Glavni trg si zasluži lepše življenje
Kar šest desetletij novomeško staro mestno jedro ni bilo deležno temeljitejše prenove. Stihijski, čeprav manjši posegi mestu na dolgi rok gotovo niso koristili. Ker pa se občina pripravlja na obnovo dotrajane komunalne infrastrukture na Glavnem trgu, je zdaj po mnenju župana Gregorja Macedonija pravi čas tudi za celovito prenovo »površine« mestnega jedra. Občina pri tem računa na denar iz kohezije, v petih do šestih letih bi lahko po županovi oceni počrpali osem do deset milijonov evrov. Prve faze prenove Glavnega trga bi se morda lahko pričele v prihodnjem letu, zaključka celovite obnove, vključno z ureditvijo prometa skozi mestno jedro, pa prej kot v desetletju najverjetneje ne moremo pričakovati. Več …
Petina Žužemberčanov brez vodovoda
Suhokrajinski vodovod je eden od prioritetnih projektov države, je leta 2007 dejal takratni okoljski minister Janez Podobnik. Toda v osmih letih se je pri 31 milijonov evrov vrednem projektu petih suhokrajinskih občin komaj kaj premaknilo. Občine še vedno čakajo na sofinancersko pogodbo z državo, pri tem računajo na 21 milijonov evrov iz kohezije in 3,7 milijona iz državnega proračuna. Obsežen skupni projekt, katerega nosilka je žužemberška občina, zajema izgradnjo več kot 150 kilometrov vodovoda, petih črpališč, sedmih vodohranov ter obnovo oziroma nadgradnjo enajstih obstoječih objektov. Več …
Bazene hočejo spremeniti v naravno kopališče
Na natečaju izbrani idejni načrt za obnovo Mariborskega otoka bo šel po dobrih šestih letih čakanja v občinskih predalih na izvedbo očitno na smetišče zgodovine. V županstvu Andreja Fištravca so se po naših informacijah navdušili nad drugo rešitvijo; da bi na otoku uredili naravno kopališče. Več …
Na soboških mestnih avtobusih vse več potnikov
Avtobusni promet Murska Sobota in soboška mestna občina sta včeraj predstavili še eno razširitev primestnega avtobusnega prometa: odslej bo vsako uro vozil nov avtobus na progi med Bakovci, Mursko Soboto in Moravskimi Toplicami. Za občane soboške občine bodo vožnje polovično subvencionirane, po mestu pa celo brezplačne. Več …
Milijon evrov bodo morali zavrniti
V občini Ravne se bodo morali v okviru proračuna zadolžiti za dodaten milijon evrov, a kljub temu ne bodo imeli dovolj denarja za zagotovitev svojega deleža pri dveh naložbah, za kateri so že pridobili večinsko evropsko sofinanciranje. Tako se bodo morali odreči že odobrenemu denarju za železarski muzej in obnovo šole – skupaj kar 1,1 milijona evrov. Več …
Koroške odpadke še vedno vozijo v Celje
Aprila bodo minila tri leta, odkar je začel koroški regijski center za ravnanje z odpadki Kocerod poskusno obratovati. Projekt, vreden 18,2 milijona evrov, so v skoraj 77-odstotnem deležu financirali z evropskim denarjem, nekaj so primaknile še država in vseh 12 koroških občin, ki naj bi imele s tem dolgoročno rešeno vprašanje ravnanja, odlaganja in sortiranja odpadkov. A tudi po skoraj treh letih objekt še vedno nima okoljevarstvenega dovoljenja, ki je predpogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. Več …
Sanje so lesni center, nujnost pa zaprtje Počka
Z novim postojnskim županom Igorjem Marentičem smo se pogovarjali o nedorečenih zadevah – od Počka do Kaliča -, zanimalo pa nas je še, v katero smer obrača krmilo razvoja občine. Od idej mladih, ki želijo sodelovati, ga včasih glava boli, pravi. Več …
Promet skozi Markovec predvidoma maja
CPG Nova Gorica se bo po današnjem podpisu pogodbe z Darsom predvidoma prihodnji ponedeljek lotil dokončanja del na trasi hitre ceste Koper-Izola. Rok za dokončanje je 90 dni od začetka del. Promet naj bi tako stekel sredi maja. Skupna vrednost investicije v predor Markovec in hitro cesto je okoli 157 milijonov evrov. Več …