LPP v središču mesta popolnoma nefunkcionalen

“A ne vedo, da trolo uporabljamo ta stari?”

Čeprav bo obvoz mestnih avtobusov trajal še dobre tri mesece, pri Mestni občini Ljubljana na nadomestna postajališča niso postavili nadstreškov in klopi, kjer bi se lahko predvsem starejši potniki odpočili in skrili pred dežjem ali snegom. Več …

LPP: Po enem letu rasti lani spet padec

Potem ko je javno podjetje LPP leta 2013 prvič po dolgem času zaznalo rast števila potovanj v mestnem potniškem prometu, se je krivulja lani znova obrnila navzdol. Svetla točka ostajajo medkrajevni prevozi, kjer se je število potovanj povečalo za tretjino. Več …

Gradbena dovoljenja: Uradniki brez prave izobrazbe in izkušenj

Za dolgotrajno, strokovno sporno in neracionalno izdajanje gradbenih dovoljenj v Sloveniji je kriva tudi napačna izobrazba uradnikov oziroma njihovo pomanjkanje izkušenj, poudarja arhitekturna zbornica. Izdajanje gradbenih dovoljenj se v Sloveniji vleče, rešitve pa so strokovno sporne in neracionalne tudi zato, ker dovoljenja izdajajo uradniki brez ustrezne arhitekturne, gradbene ali prostorsko-načrtovalske izobrazbe oziroma izkušenj. Če temu dodamo še pomanjkanje sredstev in strokovnih kadrov na večini od 211 občin, ki tudi skrbijo za urejanje prostora, dobimo razdrobljeno in neusklajeno odločanje, v analizi stanja in viziji, kako v prihodnje v Sloveniji trajnostno ravnati s prostorom, opozarja Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Več …

Slovenija z vodnimi območji še vedno ravna slabo

Minil je še en Svetovni dan mokrišč, ko se za dan ali dva spomnimo na ta vodna območja. Večino smo uničili, tudi interventni protipoplavni ukrepi niso najbolj ustrezni. Morje pa je polno plastike, s katero se nihče ne ukvarja dovolj resno. Več …

Mokrišče na robu mesta

Ob svetovnem dnevu mokrišč je v celjski osrednji knjižnici na ogled razstava o mokriščih v Savinjski regiji, ob tej priložnosti pa so sodelavci celjske enote zavoda za varstvo narave opozorile na manj zna celjski biser – mokrišče Volčeke, ki leži na vzhodnem robu od zaradi industrije onesnažene Celjske kotline tik za celjsko obrtno cono v Gajih, razprostira pa se vse do Proseniškega. Več …

Svetovni dan mokrišč: brez vodnih okolij so poplave bolj katastrofalne

Mokrišča so območja, stalno ali občasno zasičena z vodo ali poplavljena. So pomemben vir pitne vode, vodo čistijo in zadržujejo onesnaževala, so dom številnim živalskim in rastlinskih vrstam, blažijo poplave in suše, pa tudi hujše učinke podnebnih sprememb. Več …

Veliki projekti ne smejo več določati strategije

V Umanoteri in Inženirski zbornici, ki danes organizirata posvet o velikih infrastrukturnih projektih, menijo, da sanacija stavb, posodobitev železnic in poplavna varnost ne smejo čakati. Primer premisleka je Snaga, ki se je odpovedala sežigalnici. Več …¸

Hrup na gradbiščih: Brez ustreznega strokovnega kadra

Uredbo, ki bi uredila trenutni zakonodajni manko na področju hrupa na gradbiščih, je okoljsko ministrstvo najprej nameravalo spremeniti samo. Nato so svoj osnutek umaknili in sklenili, da najprej potrebujejo strokovne podlage, izdelavo katerih bodo zaupali zunanjim strokovnjakom. Zakonodaja na področju varovanja pred hrupom bo še nekaj časa nenaklonjena investitorjem, ki bi se v mestih ali urbanih središčih želeli lotiti kakšne večje gradnje, meni vodja delovne skupine za varstvo okolja na zbornici, mag. Bernardka Jurič. Več …

V prihodnost s prenovo zastarelega sistema cestninjenja

V Darsu se očitno vse bolj nagibajo k prenovi in nadgradnji zastarelega sistema ABC, česar bi se nedvomno najbolj razveselili njihov dolgoletni hišni dobavitelj Traffic Design in tisti slovenski avtoprevozniki, ki večino voženj opravijo v notranjem prometu. Več …

Čiščenje kolesarskih stez se izboljšuje, a počasi

Kolesarske steze na cestah čistijo sproti s cestami, ločene kolesarske steze pa hkrati s pločniki. Če ni prostora za odrinjen sneg, pride na vrsto souporaba površin za pešce in kolesarje. Oprema koles, zlasti gume, velikokrat ni ustrezna za zimske razmere. Več …

 

Števec kolesarjev pokvarjen ali le neaktiven?

Števec kolesarjev, ki so ga lani v okviru evropskega pilotnega projekta Rosee postavili ob kolesarski stezi na Dunajski cesti, že nekaj časa ne šteje mimovozečih kolesarjev. Meščan, ki je občino na to opozoril, na odgovor oddelka za gospodarske dejavnosti in promet čaka že od 30. januarja. Več …

Kjer bi morali biti varni, se zgodi največ nesreč     

Lani je v prometnih nesrečah umrlo 14 pešcev, kar je 13 odstotkov vseh žrtev prometnih nesreč. Čeprav se število žrtev zadnja leta zmanjšuje, so pešci še vedno med najbolj ogroženimi. Te dni zato poteka akcija za njihovo večjo varnost, ko bodo tudi policisti bolj pozorni na kršitve. Več …

Odsevna telesa rešujejo življenja

Agencija za varnost prometa danes začenja z zimskim delom akcije Bodi previden, ki ga bodo končali 15. februarja. Po besedah vodje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mateje Markl želijo z akcijo zmanjšati število prometnih nesreč ter povečati uporabo odsevnih teles pri pešcih. Več …

Parkiranje v BS3: Sosedje se še vedno grdo gledajo

Nasprotniki vstopno-izstopnega sistema v soseski BS3 so začeli protestno snemati ročice zapornic na štirih cestah v sosesko. V koordinacijskem odboru, ki so ga ustanovili z namenom vzpostaviti ta sistem, njihovo početje ocenjujejo kot vandalizem. Več …

Mladi kreativci siti praznih obljub

Platforma, ki povezuje kreativne in podjetne samozaposlene, se že od začetka delovanja sooča s pomanjkanjem denarja, od nedavnega stečaja njihovega najemodajalca pa ne vedo niti, ali bodo sploh lahko ostali v prostorih Tobačne. Več …

V novi vrtec v Tehnološkem parku že septembra

Julija letos nameravajo v ljubljanski občini odpreti nov sedemoddelčni vrtec v Tehnološkem parku. V prihodnjih dveh letih pa načrtujejo še gradnjo nove enote Kašelj z osmimi oddelki vrtca Pedenjped in prizidek s tremi oddelki v vrtcu Galjevica. Več …

Načrti za obnovo Cukrarne eno, resničnost drugo

Spomeniško zaščiteni objekt Cukrarne, ki je eden redkih ostankov industrijske dediščine 19. stoletja v Ljubljani, gre vse bolj po poti Kolizeja. Torej v načrtno uničenje. Na deklarativni ravni sicer tega nihče ne trdi, vendar na to kažejo vsi dosedanji (ne)ukrepi. Več …

Občina spet išče vlagatelja za obnovo letališča v Mostah

Potem ko je bila ljubljanska občina konec lanskega leta neuspešna z razpisom za zasebnega partnerja, ki bi obnovil staro letališče v Mostah, zdaj poskušajo znova. A tokrat le s pozivom promotorjem, da oddajo vlogo o zainteresiranosti za izvedbo projekta. Celoten postopek tako začenjajo na novo. Več …

Zaradi varnosti igrišča in hiš podirajo tudi zdrave smreke

Bralec nas je opozoril, da na hribu za cerkvijo sv. Jerneja v Šiški in za sosesko Stara cerkev, na obrobju Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba, na veliko podirajo drevesa. Nekatera je lani prizadel žled, med njimi pa so tudi povsem zdrave smreke. Na hribu za stanovanjsko sosesko Stara cerkev je bilo za posek na terenu označenih 18 iglavcev in 35 listavcev. Več …

Do 2022 bodo zamenjali vse števce za elektriko

Pred dnevi je več uporabnikov elektrike na območju Elektra Ljubljana opozorilo, da se števci niso premaknili na nižjo tarifo. Pokvaril se je računalnik, ki je sinhroniziral dva oddajnika signala za preklop. Z novimi števci, ki jih elektrodistribucije pospešeno nameščajo, težav ne bi bilo. Več …

2000 let Emone: Anonimno so živeli in tako tudi umrli

Berači so že od nekdaj del vsakdana predvsem večjih mest, tudi Ljubljane. Tako kot danes se je njihovo število skozi zgodovino povečevalo glede na tegobe, ki so ljudem odvzele možnosti za osnovno življenje, kot so bolezni, naravne katastrofe, finančne krize, lakote in vojne. Več …

Kanalizaciji v industrijski coni Laze v Kranju slabo kaže

Podjetja v industrijski coni Laze v Stražišču pri Kranju poleg narave ogrožajo tudi zdravje okoliškega prebivalstva, trdijo v Alpe Adria Green (AAG). Ta okoljska organizacija je na Agencijo RS za okolje (Arso) vložila zahtevo za uvedbo postopka za sanacijo okoljske škode v coni. Več …

Blejski obvoznici bolj v zraku kot na tleh

Dejstvo je, da so na Bledu priložnosti za obvozni cesti na severu proti Pokljuki in na jugu proti Bohinju zapravili že takrat, ko je država še imela denar. Takrat so se Blejci prepirali, kje cesti ne bosta potekali, po načelu »lahko povsod, le čez mojo parcelo ne«. Zdaj so šli z novimi načrti k ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču in doživeli hladen tuš. Kot je zatrdil direktor blejske občinske uprave Matjaž Berčon, jim je minister jasno povedal, da ne vidi nobene možnosti za začetek projektov južne in (po novih blejskih zamislih) severne obvoznice. Samo za odkup zemljišč namreč potrebujejo 2,5 milijona evrov. Več …

Planica: Na Hrušico 40.000 kubičnih metrov zemlje

Zaradi gradnje tekaškega dela Nordijskega centra Planica so na mestu, kjer so ob planiških tekmah parkirali avtobusi, izkopali ogromno gradbeno jamo, iz katere je bilo treba odpeljati 80.000 kubičnih metrov peska, ki so ga sprva nalagali na preostalih parkiriščih v dolini pod Poncami. A ker se bliža marčevski finale svetovnega pokala, je bilo ogromne kupe peska treba odpeljati. Izvajalec del, idrijski Kolektor Koling, je najbližjo možno deponijo našel šele pod mostom pred karavanškim predorom. Več …

Smučali naj bi že naslednjo sezono

Občina Bovec bo v kratkem začela postopke za ustanovitev javnega podjetja, ki bi prevzelo skrb za infrastrukturo smučišča na Kaninu, napoveduje župan Valter Mlekuž in pojasni, da so s postopki čakali na državo, ki je zdaj potrdila, da je pripravljena pomagati. »Ravno v soboto so bili pri nas vlagatelji, ki želijo vlagati v smučišče na Kaninu,« je v ponedeljek povedal župan Mlekuž in potrdil, da gre za ruske vlagatelje, ki so prek podjetja Ilev Inženiring že sodelovali na dražbah za premoženje ATC Kanina v stečaju. Več …

Romi in župani družno proti ministrstvu

Ker ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) v rebalansu letošnjega državnega proračuna ni predvidelo denarja za sofinanciranje projektov osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih, so v romskih združenjih in občinah na nogah. Opozarjajo, da brez pomoči države ni mogoče pričakovati izboljšanja življenja Romov. Več …

Ribiči niso navdušeni nad vodnimi skuterji

V Sevnici si že dalj časa prizadevajo urediti režim uporabe vodnih plovil na akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Boštanj. Zakon o plovbi po celinskih vodah lokalnim skupnostim sicer daje pravico predpisati podrobnosti, s katerimi določijo meje plovbnega območja in namen plovbe. Čeprav občine lahko z odlokom določijo tudi vrste plovil ter njihov pogon, morajo pred tem vseeno pridobiti soglasje ministrstva za okolje in prostor. Tu pa se lahko zaplete. Več …

Namesto steklene podrtije elitna stanovanja

Nekdanjo občinsko stekleno stavbo na novomeškem Novem trgu, ki sameva in propada že skoraj desetletje, bo lastnik Hypo Alpe-Adria-Bank porušil in na njenem mestu zgradil trgovsko-poslovno-stanovanjski objekt, toda gradnja se letos verjetno še ne bo začela. Več …

Tujci čakajo na postajališča za avtodome

Organizatorji mreže postajališč za avtodome po Sloveniji so se vrnili s turističnega sejma CMT v Stuttgartu zelo zadovoljni. Vzbudili so zanimanje in mnoge obete, da popotniki z avtodomi Slovenije poslej ne bodo le prevozili. Več …

Dolenjski Cerod še vedno poln neznank

Čeprav dolenjskim, belokranjskim in posavskim občinam že močno teče voda v grlo, da bi ujeli roke za dokončanje druge faze Regijskega centra za ravnanje z odpadki Dolenjske (Cerod), še vedno ni jasno, v kakšnem obsegu bi mehansko biološko obdelavo odpadkov sploh gradili. Znano je le, da je 26 milijonov evrov vreden projekt, ki predvideva predelavo 41.000 ton odpadkov na leto, po mnenju petnajstih županov predimenzioniran in predrag. Več …

Občina Brežice ponuja popust za parcele

Brežiška občina, ki dva hektara zemljišč v poslovni coni Brezina neuspešno prodaja že od leta 2009, investitorjem obljublja 40-odstotno sofinanciranje nakupa. »Po zadnji cenitvi je kvadratni meter ocenjen na 20,38 evra. Občina pod to ceno ne sme prodati, lahko pa s spodbudami za gospodarstvo sofinancira nakup,« pravi brežiški župan Ivan Molan. Več …

 

Zemljišča sofinancirati ali kar podariti?

V TPC Slovenska vas tik ob meji s Hrvaško je v letih po osamosvojitvi zaradi bližine Zagreba in drugih krajev ob meji cvetela trgovina. Ta je ob prihodu velikih tujih trgovskih hiš v hrvaško prestolnico sčasoma skoraj povsem zamrla, nekdanji trgovski objekti danes samevajo prazni. Deluje nekaj manjših proizvodnih obratov, ki ne zaposlujejo kdove kako velikega števila delavcev. Občina Brežice je po sklenjenem dogovoru z obrambnim ministrstvom predlani tam dobila v last nekaj nekdanjih vojaških objektov in jih kmalu oddala v najem podjetnikom (v enem od njih teče proizvodnja mobilnih hiš Polymobil), neoddani sta ostali še dve parceli, na katerih stojita objekta, predvidena za rušenje. Manjša poslovna cona se nahaja še v Dobovi, kjer sta nepozidani še dve tretjini območja. Več …

V Celju zmanjkalo prostora za mrtve

Celjanu Ivanu Grčarju je 14. januarja umrla soproga Hedvika. Od takrat s sinom, hčerko in štirimi vnuki čaka, da bi se s pogrebnim obredom tako, kakor si je pokojna želela, od nje poslovil. Toda novega žarnega groba ne more najeti. Na največjem celjskem je zmanjkalo prostora. Kljub temu, da je upravljavec Mestnega pokopališča Celje, družba Veking, že pred skoraj letom dni občino na to možnost opozoril in tudi predlagal rešitev. Več …

Žalska občina z denarjem od Eurojackpota v nove naložbe

Žalska občina bo 4,2 milijona evrov, ki jih je prejela lani, ko sta njena občana na Eurojackpotu zadela 28,2 milijona evrov, namenila za nove naložbe, piše Slovenska tiskovna agencija. Kot je povedal žalski župan Janko Kos, so denar čim bolj smiselno razdelili na vse proračunske uporabnike, tako da bo vsaka krajevna skupnost dobila nekaj komunalnih del. Po Kosovi oceni si bodo s tem denarjem lahko privoščili nekatere naložbe, ki jih drugače v teh težkih časih ne bi zmogli. Več …

Okoljsko posilstvo na Savinji v Lučah

Protipoplavni ukrepi, ki se jih je lotila naša država, konkretno ministrstvo za okolje in prostor, in so izdatno podprti z evropskim denarjem, ne navdušujejo vseh. V Dnevniku smo že pisali, da se je ducat Celjanov podpisalo pod zahtevo, da na Špici nemudoma odstranijo nedavno zgrajen protipoplavni zid z aluminijastimi pregradami oziroma zagatnicami. Omenjeni zid bi namreč poplave preprečeval le, če bi bil na kmetijskih zemljiščih v Levcu že urejen tudi suhi zadrževalnik za razlivanje visokih voda, ki pa ga še vedno ni. Zato bi se lahko narasla voda razlila tam, kjer je zdaj zid, s katerim so zazidali breg, po katerem se je voda običajno umikala nazaj v strugo. Da se denar, porabljen za protipoplavne ukrepe, porablja preveč lahkomiselno, že dolgo opozarjajo tudi v Lučah. Več …

V Idriji ni ne izbire ne popravnega izpita

Vlada je za 680.000 evrov postavila na kocko obstoj Idrije. Za rudarsko škodo je doslej namenila milijone, s prekinitvijo vzdrževanja nezalitega dela nekdanjega rudnika živega srebra pa bi v nekaj mesecih izničila desetletne napore, da bi se tla pod mestom stabilizirala. Več …

Država le dala 680.000 evrov za idrijski rudnik

Ministrstvo za gospodarstvo je Centru za upravljanje Unescove dediščine za rudinik živega srebra (CUDHg) Idrija sporočil, da bo Idrija naposled le dobila denar, ki ga je vlada nameravala odščipniti z rebalansom letošnjega državnega proračuna. Več …

Hiše pokajo, ljudje prestrašeni in ogorčeni

Premikanje zemlje ogroža več stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij na Gradišču nad Prvačino, kritično stanje pa je na treh hišah. Tam so se pojavile razpoke, velike za prst. Stene pokajo, ploščice odpadajo, posedanje terena je celo prekinilo vodovodno napeljavo. Več …

Dve peticiji za eno bazno postajo

Morebitna postavitev bazne postaje na zvoniku vaške cerkve Cerovega v Brdih je povsem razdelila tamkajšnje občane. Potem ko so nekateri najbližji sosedje zaradi domnevno negativnih učinkov na zdravje podpisali peticijo proti postaji, so drugi krajani zbrali podpise za pridobitev. Odločila bo koprska škofija. Več …

Protivetrne zaščite še ne bo, bodo pa raziskave burje

Univerze v Ljubljani, Dortmundu in Splitu bodo prihodnji dve leti proučevale lastnosti vetra na ogroženih območjih, evropska komisija pa jim bo v ta namen zagotovila 75-odstotno sofinanciranje 400.000 evrov vrednega projekta Wind Risk. Občina Ajdovščina bo z izsledki znanstvenih raziskav pridobila strokovno osnovo za boljše razumevanje delovanja burje, ki bo tudi podlaga za pripravo smernic, priporočil in protokolov za zaščito pred burjo in odpravo njenih posledic. Več …

V Piranu varuhe dediščine tožijo za milijon

Občina Piran od Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) zahteva 1,05 milijona evrov. Gre za škodo, ki jo je po prepričanju uradnikov občinski blagajni povzročil zavod zaradi neustreznih pogojev pri prenovi ribiškega pristanišča. Na zavodu se branijo, da so občini posredovali zgolj tiste dokumente, ki sta jih od njih zahtevala projektant in investitor. Več …

Piranski gostinci turiste vabijo v prepovedane vrtove

Več piranskih lokalov je v tem času zaradi del zaprtih – lastniki urejajo predvsem terase. Toda Pirančani in odgovorni iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) opozarjajo, da lastniki ne upoštevajo smernic spomeniškega varstva. Samo trije lokali na piranskem Prešernovem nabrežju (Punti) imajo gostinske terase v skladu z izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji in soglasji. To so Cafe teater, terasa Hotela Piran in v določenem delu tudi restavracija in bistro Riva. Več …

Lokali_Piran

Brecelj vrnil ključe in si nakopal srd mladih

Predsednik Društva prijateljev zmernega napredka (DPZN) Marko Brecelj je deset dni pred zadnjim rokom vrnil ključe koprskega MKC občini Koper. To pa je izzvalo ogorčenje večine mladih aktivistov v koprskem MKC, ki so včeraj pripravili miren protest proti Breclju in proti županu Borisu Popoviču. Zahtevajo prostore in sestanek s županom, ki jih bo sprejel in jim že zdaj obljublja prostore. Več …

Fabianija »počastili« s Kochovo arhitekturo

Potem ko se je z odprtjem fotografske razstave Secesijska Ljubljana in Maks Fabiani sredi januarja v prestolnici začelo Fabianijevo leto 2015, s katerimi bodo počastili 150. obletnico rojstva enega najpomembnejših srednjeevropskih arhitektov, je Pošta Slovenije predstavila še priložnostno znamko. Le da je na znamki poleg portreta Maksa Fabianija na njej stavba − del Mladike −, ki je ni zasnoval on, temveč arhitekt Ciril Metod Koch. Več …

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri