Besedni zvezi big data in open data, v slovenščini veliki podatki in odprti podatki, se v zadnjem času pogosto pojavljata v kontekstu urbanega vladovanja (governance). Kaj pa pomenita? Poznamo dobre prakse? Kako lahko postanejo mesta z uporabo svojih podatkov in podatkov iz drugih virov pametnejša? In kako jih lahko izkoristijo za boljše vladovanje?
Evropska komisija je julija 2014 kot del Digitalne agende zagnala novo strategijo o velikih podatkih, s katero želi pospešiti prehod v gospodarstvo, ki temelji na podatkih (data-driven economy). Evropski regulativni okvir vključuje Direktivno o ponovni uporabi informacij javnega sektorja, ki je začela veljati leta 2013 in se nanaša na informacijski material javnega sektorja ter spodbuja njegovo ponovno uporabo.
Odprti podatki pa niso le predpis, temveč tudi orodje, ki nam lahko pomaga razumeti in razvijati mesta, odpirati statistične in geografske baze podatkov v skladu s predpisi in ustvarjati nove platforme, odprte prebivalcem, raziskovalcem, podjetjem in drugim deležnikom. Odprti podatki temeljijo na kriterijih trajnosti in omogočajo bolje spremljanje strateških načrtov in nalaganje novih podatkov iz drugih virov, še zlasti s strani prebivalcev. Ključno je, da je z njimi mogoče spodbujati soustvarjanje v mestih.
Tukaj je nekaj primerov mest in njihovih prebivalcev, ki delajo pomembne korake h kulturi odprtih podatkov in že gradijo na rezultatih, saj lahko javne storitve izvajajo bolj ciljano in učinkovito.
Umeå, odprti podatki za soustvarjanje in trajnost
Mesto Umeå s 177.000 prebivalci na severu Švedske je pionir v razvoju orodij, ki temeljijo na odprtih podatkih. Uporabljajo jih za krepitev kulture in strategij energetske učinkovitosti.
Umeå kot Evropska prestolnica kulture 2014 uporablja platformo Open Source platform, ki spodbuja prebivalce, kreativne delavce, kulturne institucije, prostovoljske organizacije, podjetja in javne službe, da prispevajo ideje za projekte na področju kulture in športa. Umeå si obeta, da bo s tem postala tudi bolj priljubljena destinacija za študente, podjetnike, kretivce in investitorje.
Umeå je odprte podatke uporabljala tudi za izvedbo projekta trajnostne gradnje in energetske obnove Sustainable Ålidhem, ki je leta 2013 prejel evropsko nagrado za trajnostno energijo. Jasni in transparentni kazalniki so pomembna sestavina vsakega uspešnega projekta. Združili so podatke, ki jih je zbralo mesto, s podatki občinskih javnih podjetij in jih analizirali na mikro ravni. Tako so lahko celo na ravni gospodinjstva določili stanovanjski sklad, kjer je mogoče močno izboljšati energetsko učinkovitost. Združevanje podatkov mestne statistike in energetskih podjetij omogoča zelo napredni okvir za spremljanje in ciljano izvajanje ukrepov na lokalni ravni. Umeå razume, da je delo z odprtimi podatki politična odločitev, ki prinaša tveganja, vendar je lahko tudi izjemno nagrajujoče.
Aplikacije za boljše javne storitve
Nesta iz Velike Britanije v sodelovanju s partnerji Code for Europe gosti Civic Exchange network, ki mestom omogoča iskanje in izmenjavo tehnologij, s katerimi lahko izboljšajo izvajanje javnih storitev. Projekt temelji na dejstvu, da se mesta po vsej Evropi soočajo s podobnimi problemi, od preobremenjenega javnega prometa do nizke participacije javnosti. Mnogo se jih v iskanju rešitev za te probleme zateka k digitalni tehnologiji. Tehnološka orodja in aplikacije je mogoče deliti in jih dati v uporabo drugim, ali pa služijo kot navdih ali dokaz, da zadeva deluje. Vse tehnologije se osredotočajo na prebivalce, prizadevajo si izboljšati kakovost življenja, so dodelana, preizkušena na vsaj eni lokaciji in s podatki izkazujejo, da so koristna in učinkovita. Tukaj je nekaj zanimivih primerov.
Bürgerforum Vorarlberg je spletna in mobilna aplikacija, ki prebivalcem omogoča mapiranje skupnostnih problemov in poročanje o njih lokalni upravi. Za zvezno deželo Vorarlberg sta jo razvila lokalna VN in Vol.at, uporabniki pa lahko preko nje posredujejo fotografije ali komentarje o lokalnih problemih, kot so luknje na cesti in grafiti, s pomočjo tehnologije geotagging pa se podatek avtomatsko opremi še z lokacijo. Informacija se nato neposredno usmeri na za to zadolžen oddelek na lokalni upravi, uporabniki pa lahko preko aplikacije spremljajo napredek svojega vnosa.
Collideoscope gradi na uspešni aplikaciji FixMyStreet, ki pomaga prebivalcem poročati in razpravljati o lokalnih problemih, ki jih prepoznavajo v svojem prostoru, ter jih posredovati lokalni upravi, tako jih vnesejo na zemljevid. Collideoscope je orodje za poročanje o kolesarskih nesrečah in varnostnih tveganjih, s katerim želijo izboljšati varnost in počutje kolesarjev v mestu. Preko nje prebivalci poročajo o nesrečah ali nevarnih pripetljajih, ki vključujejo kolesarje, istočasno pa aplikacija kartira črne točke ter tako informira prometne načrtovalce.
Helsinki Open City Council je aplikacija, ki prebivalce obvešča o delu mestnega sveta. Preko nje so prebivalci obveščeni o problemih, predlogih, izjavah, sklepih, prisotnosti in glasovanju na posameznih sejah mestnega sveta. Aplikacija zaradi dinamične strukture in odprtih podatkov zagotavlja nenehno sveže informacije.
Iz teh primerov se lahko učijo tudi Urbactova mesta, dobijo lahko navdih in zamisli ter informacije o programski in strojni opremi, ki se skriva za orodji z odprtimi podatki. Tako jih lahko začnejo tudi sama uporabljati in izboljševati kakovost svojih storitev.
