Odgovor je javni promet

Vse državne injekcije Slovenskim železnicam

Medtem ko na Slovenskih železnicah (SŽ) pri sanaciji računajo na državo, je ta samo v letih od 2011 do 2013 v poslovni sistem vložila za skoraj 800 milijonov evrov denarja in kapitala. Od financiranja infrastrukture in prevozov imajo koristi vse družbe iz skupine SŽ. Več …

Hitri vlaki lahko nadomestijo letala

»Industrija je zmanjšala emisije za 32 odstotkov, gospodinjstva za 24, energetika za 16, promet pa jih je v istem času povečal za 28 odstotkov,« pravi evropski poslanec Zelenih Michael Cramer. Konkurenca oblik prometa pa je porušena. Več …

Veliko muzike za malo denarja

Študija, ki je nastala v okviru evropskega projekta Railhuc, predlaga posodobitev ljubljanskega železniškega vozlišča predvsem z naložbami v obstoječo infrastrukturo in organizacijskimi spremembami. Predlagani ukrepi bi stali okrog 200 milijonov evrov. Več …

Vozi me vlak po poteh Marije Terezije

Prevoz s sodobnim vlakom po sodobni progi je danes normalen in nujen! A mi cincamo, svet pa drvi mimo. Bo že držalo, da človek z leti postane manj hlasten in bolj preudaren. Ker že več let ugotavljam, da je vožnja avtomobila precej neproduktivno delo, potujem, če je le mogoče, z vlakom. Tako prihodnji teden potujem na Dunaj. To pogosto storim z avtom, a mi to vse manj ustreza; čeprav je vožnja z vlakom časovno vsaj dvakrat daljša, mi na slovenski progi delata ipad in telefon, internet prek operaterja, kaj napišem, na avstrijski strani so vlaki opremljeni z brezžičnim internetom, torej lahko delam in tako je vsaj dvakrat daljša vožnja bolj produktivna, res ni haska, da voznik neodgovorno brska po internetu … Več …

Mesta za ljudi, ne več za prevlado avtomobilov

Načrtovalci urbanega prostora počasi ugotavljajo, da so ulice zgrajene za ljudi, ne za prenašanje kosov pločevine in plastike. Po sto letih življenja z avtomobili v nekaterih mestih ugotavljajo, da ti v urbanem okolju nimajo veliko smisla. Več …

Poceniti javni promet in zmanjšati stroške prevozov

Na Slovenski v središču Ljubljane, kjer je promet omejen, so pod asfaltom našli tire nekoč, zaradi modernosti avtobusov na nafto, ukinjenega tramvaja. Zdaj je zunaj peticija, ki zahteva primestne vlake na 15 minut, v nadaljevanju pa tudi mestno železnico. »Najdene tramvajske tračnice razumem predvsem v simbolnem in v zgodovinskem smislu. Simbolno predstavlja spomin na prevlado javnega prometa v mestnem prometu, in še posebej na Slovenski cesti, v zgodovinskem smislu pa gre za materialni artefakt tehniške dediščine Ljubljane,« pravi Marko Peterlin z Inštituta pa politike prostora. Več …

Kodeks trka na vest lokalnih funkcionarjev

V občini Radlje bodo kot prvi na Koroškem sprejeli kodeks ravnanja lokalnih funkcionarjev, ki ga občinam ponuja v podpis Skupnost občin Slovenije, kjer so zaskrbljeni zaradi naraščajočega števila lokalnih politikov, ki med opravljanjem funkcije prekršijo zakone. Po podatkih Supervizorja so tudi na Koroškem nekatera podjetja v solastništvu županov in svetnikov kljub zakonskim in etičnim omejitvam nemoteno poslovala z občinami, ki jih ti župani vodijo. Več …

Občine od ministra hočejo več, kot so se dogovorile s premierjem

Po jutrišnji seji vlade naj bi predstavniki združenj občin in vlada podpisali dogovor o povprečnini za letošnje leto. Občinski pogajalci in minister za finance Dušan Mramor so se danes dogovorili, da bo povprečnina prvih šest mesecev 525 evrov na prebivalca, drugo polletje pa 500,83 evra. Zataknilo se je pri sredstvih za sofinanciranje infrastrukturnih investicij občin. Več …

Občine bodo s kohezijskim denarjem gradile po poletju

Odločbe o sofinanciranju enajstih kohezijskih komunalnih projektov, za katere je vlada Alenke Bratušek tik pred začetkom izvedbe ugotovila, da zanje ni denarja, bodo izdane do poletja, pravijo v vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Vlada jim bo namenila nekaj več kot 200 milijonov evrov iz kohezijskega sklada in 35,4 milijona evrov iz državnega proračuna. Več …

Vrnitev Slovenske turistične organizacije

Slovenska turistična organizacija gre spet na svoje, je na odprtju sejma Alpe Adria napovedal minister Počivalšek. A na svojem ne bo mogla brez kadrovske okrepitve in stabilnih virov firanciranja, minister pa je omenil tri mogoče. Letalska dostopnost Slovenije ni težava, o železniških pa minister ni izgubljal besed. Dobra novica je, da se s Slovenskimi železnicami dogovarjajo za redni vlak do Milana v času trajanja svetovne razstave. Več …

Deloindom: Leto dni po žledu še vedno odpravljamo posledice

Ta konec tedna bo minilo eno leto, odkar je skoraj vso Slovenijo zajel ledeni oklep, ki je povzročil precej škode in nevšečnosti. Dolgotrajni izpad električne energije ter prekinjene telekomunikacijske in prometne poti so ohromile življenje po državi, nekatera območja so bila dlje časa odrezana od sveta, posledice žledoloma pa so bile katastrofalne, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA). Več …

Z električnimi vozili tudi gozdarji

Demonstracijskemu projektu električne mobilnosti CONOT se je na začetku leta pridružil tudi zavod za gozdove. Včeraj je predstavil prve izkušnje z gospodarskim vozilom, ki ga uporablja za delo v krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Več …

Vodomeri bodo v starih blokih obvezni le tam, kjer je možno in racionalno

Novi pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto prinaša v življenje etažnih lastnikov večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavb manj radikalnih sprememb, kot smo jih zaslutili ob prebiranju osnutka tega akta. Na tiskovni konferenci ministrstva za infrastrukturo smo dobili temeljna pojasnila o tem, nekaj določil pa ostaja odprtih. Več …

Še en števec: zdaj tudi za toplo vodo

Še preden se je polegel prah okoli obvezne namestitve delilnikov toplote v večstanovanjskih hišah pred tremi leti, je praksa dokazala, da je bila ta poteza zakonodajalca zgrešena. In še preden jo je utegnil popraviti, si je omislil izpeljati novo podobno neumnost: etažni lastniki bi morali vgraditi še posebne vodomere za toplo vodo. Nov dodatni števec torej. Več …

Vodomerov na pipah ne bo, delilniki ostajajo

Delilniki stroškov ogrevanja bodo še naprej obvezni, vodomerov za toplo vodo pa na pipe vendarle ne bo treba vgrajevati, obljublja ministrstvo za infrastrukturo. Predlog novega pravilnika o delilnikih stroškov ogrevanja in vodomerih za toplo vodo se bo glede na pripombe iz pred kratkim zaključene javne razprave ter medresorsko usklajevanje še spreminjal, so včeraj napovedali na ministrstvu za infrastrukturo. Toda o ukinjanju delilnikov stroškov ogrevanja, čeprav to dovoljujejo evropska pravila, ne razmišljajo. Več …

Mreža P+R: Korak na poti do regije trajnostne mobilnosti

Direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije Lilijana Madjar kljub nekaterim praznim parkiriščem P+R optimistično zre v prihodnost. Poudarja pomen promocije, ki je še vedno eden glavnih izzivov. Več …

 

Triindvajset prestopnih točk za 48 milijonov evrov

Za postavitev mreže parkirišč P+R (parkiraj in se odpelji) v Ljubljanski urbani regiji je skoraj vse nared. Vsaj na papirju, saj je pripravljena dokumentacija za 23 novih parkirišč, ki naj bi na obrobju zadržala del dnevnih migrantov. Kako hitro bo celoten načrt uresničen, pa je težko napovedati. Več …

Tramvaj je predviden, a bo treba še počakati

Pod asfaltom Slovenske ceste so našli tramvajske tirnice, ljudje podpisujejo peticijo za ureditev primestnega železniškega prometa, Ljubljana bo letos gostila forum Civitas, prihodnje leto pa bo Zelena prestolnica Evrope. Tirnice gredo za zdaj v muzej. Več …

 

Preveč prometnih znakov, premalo zdrave pameti

Omejitev hitrosti v cestnem prometu je brez dvoma eden glavnih ukrepov za zmanjšanje tveganja prometnih nesreč. A nepremišljeno postavljena in stalno spreminjajoča se prometna signalizacija ima lahko negativne učinke na zbranost vožnje, ki je za varno pot do cilja zelo pomembna. Več …

Za odkup Energoplanove jame v Šiški je več interesentov

Kaže, da bodo problem Energoplanove jame v Šiški, na območju nekdanjega Slovenijavina, kmalu začeli reševati. Obveznost, ki jo je imel Energoplan zaradi kredita za ta projekt do Abanke Vipa, je prešla na DUTB. Projekt ima veljavno gradbeno dovoljenje in je zanj več zainteresiranih investitorjev. Več …

Začenja se sanacija gradbene jame pri Bavarskem dvoru

Po skoraj sedmih letih so se v globoki gradbeni jami v križišču Tivolske in Slovenske ceste ta teden spet pojavili gradbeni stroji. Gre za sanacijo jame in pripravljalna dela za gradnjo, piše na novi gradbiščni tabli. Dela se začenjajo izvajati precej hitro po tem, ko je gradbena jama konec preteklega leta dobila novega lastnika. Kot je znano, jo je po stečaju podjetja S1 za 1,68 milijona evrov kupil Izet Rastoder, lastnik družbe Rastoder, d. o. o. Več …

Občina bo samostojno nadaljevala gradnjo parkirne hiše Kozolec II

Po skoraj letu zastoja pri gradnji garažne hiše Kozolec II se je občina odločila, da bo razdrla pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu in samostojno nadaljevala gradnjo. Garaži se sicer glede na obisk v sosednji parkirni hiši Kozolec ne obeta prav svetla prihodnost. Več …

Najdražji parkirni prostori v Celovških dvorih postajajo najcenejši

V soseski Celovški dvori je nezasedenih več kot dve petini parkirnih mest, ki so v lasti mestnega stanovanjskega sklada. Sklad jih je poskušal oddati že lani, a neuspešno. Zdaj znižujejo ceno, s čimer bo mesečno parkiranje v tej soseski cenejše kot v vseh drugih javnih parkirnih hišah glavnega mesta. Več …

Še letos vrhunske razmere za vrhunske telovadce

Na Viču se je prejšnji teden vendarle začela gradnja gimnastične dvorane Cerar-Pegan-Petkovšek. Objekt, ki bo telovadcem omogočal vrhunski trening, naj bi bil končan avgusta. Gradnja objekta je financirana z evropskimi sredstvi, ki morajo biti počrpana do konca leta. Pogodbi med občino in ministrstvom ter občino in izvajalcem del, novomeškim podjetjem CGP, pa določata, da mora biti uporabno dovoljenje pridobljeno že avgusta. Več …

V urbanih naseljih se vrane dobro počutijo

V zadnjem času je v mestih mogoče opaziti tudi večje jate vran, ki so vsejedke, po znanstveni literaturi pa tudi glavne plenilke gnezd drugih vrst ptic. Kjer je veliko vran, je drugih ptic manj. Vendar na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic (Dopps) pravijo, da je to neutemeljena domneva. Več …

Stanovalci Peričeve 7 zahtevajo le daljince

Stanovalci blokov Peričeva 1, 3, 5, od katerih stanovalci sosednje stolpnice na Peričevi 7 zahtevajo izročitev daljinskih upravljalnikov zapornice za prost dostop do svojega vhoda in pripadajočih zemljišč, tega nočejo storiti. Trdijo, da bi sicer na premajhnem zunanjem parkirišču med hišami znova nastal prometni kaos. Več …

V Kranju bodo občani gledali pod prste županu in svetnikom

Predvidoma jutri bo Kranj kot prva mestna občina pri nas dobil kodeks ravnanja funkcionarjev, za spoštovanje katerega bo skrbela komisija petih občanov. Gre za predvolilno obljubo župana Boštjana Trilarja, sprejetje kodeksa pa je zapisano tudi v zavezi koalicije v mestnem svetu. Več …

Smučišču 2864 država (zdaj) ne bo dala denarja

Naložba v novo smučišče 2864 nad Bohinjsko Bistrico »ne izpolnjuje vseh pogojev za dodelitev nepovratnih sredstev«, ministrstvo za gospodarstvo pa ne bo predložilo predloga za dodelitev spodbude v obravnavo na vlado, pravi Marjan Hribar, generalni direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo. Več …

Bo avtobusna postaja le doživela obnovo?

Nikoli dokončana glavna avtobusna postaja, dolgoletna novomeška sramota, naj bi vendarle dočakala lepše čase. Občina, sicer manjšinski lastnik objekta, je prevzela vlogo koordinatorja z željo čim prej urediti nerešena lastniška razmerja ter pridobiti upravnika. Več …

S figo v žepu: obljuba denarja za Maribor in okolico

Leto in pol od obljube takratne predsednice vlade Alenke Bratušek o 66 milijonih evrov pomoči gospodarstvu Maribora in okolici je tudi tukajšnji razvojni agenciji postalo jasno, da obljuba ni bila iskrena. »Vprašanje je, ali so ta denar sploh imeli namen zagotoviti,« je včeraj v Mariboru povedala direktorica Regionalne razvojne agencije (RRA) Koroška Karmen Sonjak. Skupaj z direktorjem Mariborske razvojne agencije (MRA) Božidarjem Pučnikom sta opozorila na težave, ki jih imata njuni agenciji pri posredovanju obljubljene razvojne pomoči gospodarstvu v Mariboru in na Koroškem. Več …

Urbani hackerji za oživljanje mesta

Ideje za oživitev mestnega jedra prihajajo od ljudi. Na spletu bo kmalu dostopna strategija, ki jo bodo lahko soustvarjali vsi meščani. Osnutek so pripravili na Urbanem hackathonu v Tkalki. Jim bo občina prisluhnila? Več …

 

Prostorske postavitve po koncu EPK tudi v razrez

Čeprav je bila v času Evropske prestolnice kulture (EPK) v Mariboru postavljena vrsta zanimivih prostorskih postavitev, danes stojijo le še redke. Nekatera so celo pristala v razrezu, na primer svetlobni napisi z naslovi del Draga Jančarja. V Mariborski knjižnici si zdaj prizadevajo, da bi ponovno postavili vsaj en takšen napis. Več …

Fištravec ignorira mestne redarje

Nezadovoljni mestni redarji neuradno stavkajo že približno dva tedna. Število izrečenih kazni se je precej zmanjšalo, kar za mestni proračun nima blagodejnega učinka, a vodstvo občine se kljub pozivom še ni sestalo s sindikatom, ki zastopa večino redarjev. Več …

Župani varuhom narave očitajo brezbrižnost do ljudi

Kot nekakšna vojna napoved pomurskih županov institucijam, ki varujejo naravo na zaščitenih območjih se lahko razume sklep, ki so ga župani včeraj sprejeli na seji sveta pomurske razvojne regije v Veržeju. Župani so naravovarstvenike razglasili za tiste, ki so jim bolj pomembni ptiči in metulji kot ljudje in njihovo premoženje. Več …

Veliko nejevolje zaradi videza protihrupnih ograj

Krajinski arhitekti pozivajo pristojne ustanove, da preverijo upravičenost lani zgrajenih protihrupnih ograj ob avtocestah (AC), in tudi, naj takšnih ograj letos več ne gradijo. Širša stroka od ministrice Irene Majcen, ministra Petra Gašperšiča, vlade in predsednika uprave Darsa Matjaža Kneza pričakuje, da bodo v zvezi s tem tudi ukrepali. Več …

Špica bolj varna pred poplavami

Prebivalce naselja Špica med sotočjem Savinje in Ložnice skrbi, da so po izvedbi protipoplavnih ukrepov še bolj ogroženi, a strokovnjaki pravijo, da to ne drži in da se morajo ukrepi nadaljevati. Na zahtevo prebivalcev Špice oziroma Krajevne skupnosti Medlog je izvajalec del, celjska družba Hidrosvet, prejšnji teden pridobil pojasnila svojega podizvajalca, podjetja Izvo-R. Projektant ukrepov na Špici Rok Fazarinc pravi, da so nasipi načrtovani tako, da zagotavljajo največjo mogočo poplavno varnost, ki jo je še mogoče doseči brez načrtovanega prečnega nasipa in zadrževalnika visokih voda v Levcu. Več …

Sečovljske soline: čez most 16-tonski tovornjak, a ostaja zaprt za pešce

Inženirsko-statični biro Maribor je opravil obtežilni preizkus na mostu čez Jernej in ugotovil, da se je most pod težo praznega tovornjaka (11 ton) premaknil za 0,5 milimetra, z dodatnimi petimi tonami tovora pa za 0,7 milimetra. To je zanemarljiv premik in kaže na trdnost mostu. Kljub temu prav nič ne kaže, da bi gradbena inšpektorica Mateja Marsetič spremenila svojo odločitev. Več …

Termalna riviera pomembnejša od parkirišč

Medtem ko se prebivalci Lucije vse bolj prepirajo zaradi vse hujšega pomanjkanja parkirišč, imajo občinski urbanisti z Lucijo vsaj na videz pomembnejše skrbi. Konec prihodnjega tedna bodo javno razgrnili novi občinski podrobni prostorski načrt Termalna riviera, ki ga že nekaj let snuje Marina Portorož na območju velikega makadamskega parkirišča pred marino. Več …

V Parizu ne bo več prostora za avtobuse

Županja francoske prestolnice Anne Hidalgo je pred časom sporočila, da želi omejiti število avtomobilov v središču mesta ter ga spremeniti v nekakšno delno pešcono, zdaj pa gre še korak dlje. V okviru projekta zmanjšanja stopnje onesnaženosti želi iz prestolnice že z julijem umakniti avtobuse in tovornjake, prepoved prometa bo veljala v mejah mestne obvoznice. Več …

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri