Dragi Dedek Mraz, vabimo te k sodelovanju pri urejanju prostora

Kaj smo dobrega naredili v preteklem letu?

Konec leta je čas za inventure, priprave letnih poročil in obračunov. Letos smo lahko na IPoP-u z rezultatom pod črto zadovoljni. Tudi če pustimo ob strani rastoče družine sodelavk in sodelavcev, je bilo leto plodno. Zaznamovala so ga nova sodelovanja: razširili in okrepili smo sodelovanje s partnerskimi nevladnimi organizacijami v okviru Mreže za prostor, na novo smo se povezali na temi urbanega vrtičkarstva in skupnostnih praks v urejanju prostora, vzpostavili smo nova sodelovanja z občinami in šolami, navezali smo vrsto stikov z nadvse zanimivimi organizacijami in posamezniki v tujini. S partnerskimi organizacijami smo prvič izvedli ulični in vrtni festival, sodelovali smo pri bienalu oblikovanja. Zagnali smo dve novi spletni strani, izdali dve novi publikaciji. Še bi se našlo kaj, a že to ni malo za eno leto.


Prostori sodelovanja

Skupaj s široko uredniško ekipo smo v začetku leta zastavili pripravo publikacije in spletne strani, ki se posvečata skupnostnim praksam v urejanju prostora. Publikacija, ki je dobila ime Prostori sodelovanja, je izšla konec maja, skupaj s spletno stranjo pa je bila javno predstavljena v začetku oktobra v Mariboru. Skupnostne prakse v urejanju prostora so samoorganizirane pobude, ki izhajajo ‘od spodaj’, praviloma s strani neformalno povezanih skupnosti. Kljub njihovem obsegu še vedno niso dovolj znane ali prepoznane kot pozitiven pojav v urejanju prostora. S publikacijo in spletno stranjo smo jim zato želeli dati vidnost, poudariti njihovo številčnost in pomen ter zbrati argumente za njihovo nadaljnjo promocijo pri uporabnikih in odločevalcih.

Urbani sprehodi Jane’s Walk

Z urbanimi sprehodi smo se letos že četrtič pridružili globalni akciji Jane’s Walk. Povezali smo lokalne partnerje, ki so med 3. in 11. majem organizirali 17 urbanih sprehodov v 10 slovenskih mestih.

Chelsea Fringe Ljubljana

Mestno vrtnarsko navdušenje je letos v Ljubljani okronal tudi alternativni vrtni festival. Chelsea Fringe Ljubljana je zainteresiranim konec maja in v začetku junija ponudil celo paleto zanimivih dogodkov, namenjenih druženju, popularizaciji vrtnarjenja in ozaveščanju o pomenu javnega prostora in zelenih površin v mestu. Festival smo soorganizirali z gibanjem Zelemenjava, dogodke pa je pripravilo 20 društev, pobud in posameznikov.

Ulični festival Koseze

Na svetovni dan okolja se je na Koseški cesti pri bajerju odvijal Ulični festival Koseze. Z zaprtjem Koseške za motorni promet smo pridobili prireditveni prostor, kjer so se zvrstile različne dejavnosti. Dogajanje je pritegnilo številne prebivalce bližnjih sosesk, ki so med drugim na delavnici razpravljali o možnih rešitvah za prometno ureditev tega območja.

BIO 50

Ljubljanski bienale oblikovanja je jubilejni dogodek BIO 50 posvetil vsebinam vsakdanjega življenja. V okviru skupine Hoja po mestu/Walking the City smo kot somentorji sodelovali pri razvoju novih načinov urbanega delovanja, s katerimi bi pešcem pomagali ponovno zavzeti javni prostor.

Delavnice za osnovnošolce

Ozaveščanje in izobraževanje za participacijo pri urejanju prostora razumemo kot ključen dolgoročni ukrep za trajnostno urejanje prostora. Zato smo tudi letos, v sodelovanju z MAO, MzIP in UL FGG, izvedli vrsto delavnic na osnovnih šolah v Ljubljanski urbani regiji ter tehniške dneve na OŠ Nove Fužine in Šentrupert.

Sodelovanje javnosti v urejanju prostora

Skupaj s Pravno-informacijskim centrom (PIC) smo izdali publikacijo z naslovom Sodelovanje javnosti v prostorskem načrtovanju, ki primerja stanje v Sloveniji z drugimi evropskimi državami. S PIC in drugimi nevladnimi organizacijami na področju okolja pa smo pred Ustavnim sodiščem tudi uspešno spodbili zakonsko rešitev, ki je omogočala izključitev javnosti iz postopka prostorskega načrtovanja.

Kakšne napake smo naredili v letu 2014 in kaj smo se iz njih naučili?

Kdor dela, dela tudi napake. Tudi teh je bilo nekaj, priznamo, in iz njih se poskušamo kaj naučiti. Precej težav imamo s komuniciranjem o naših aktivnostih, zato kdaj kak dogodek ali akcija nima takšnih učinkov in odmeva, kot bi jih morala imeti. Na tem bomo vsekakor delali v novem letu. Težave imamo tudi z osredotočenjem naših aktivnosti in večjim medsebojnim oplajanjem med posameznimi projekti. Tudi temu se bomo v novem letu bolj posvetili.

Kaj si želimo v letu 2015?

V novem letu si želimo še več sodelovanj, predvsem pa tudi zanimivih in odmevnih rezultatov sodelovanj. Želimo si, da bi skupnostne prakse postale prepoznane kot dejavnik, ki ključno prispeva h kakovosti življenja v mestih. Želimo si, da bi pešačenje v mestih postalo spet običajno in samoumevno. Želimo si, da bi nevladne organizacije tudi pri urejanju prostora postale dobrodošel partner institucijam na lokalni in državni ravni. Želimo si, da bi sodelovanje v urejanju prostora postalo normalno in produktivno. Želimo si … marsikaj. In pri tem ne računamo le na Dedka Mraza, ampak tudi nase in na naše partnerje in podpornike.

Kaj narediti s sodelovanjem?

Skupaj z uredniško ekipo bomo pripravili novo edicijo Prostorov sodelovanja, ponovno bomo sodelovali pri izvedbi urbanih sprehodov Jane’s Walk in pri alternativnem vrtnarskem festivalu Chelsea Fringe. Z vrsto aktivnosti nadaljujemo tudi sodelovanje v okviru Mreže za prostor in njenih delovnih skupin. Ob nadaljevanju obstoječih sodelovanj pa načrtujemo tudi nova.

Lokalne pisarne za urbano prenovo

V okviru delovne skupine za urbano prenovo pri Mreži za prostor v koordinaciji ProstoRož razvijamo model lokalnih pisarn, ki bi s stalnim delovanjem po soseskah prek konkretnih projektov povezale prebivalce, nevladne organizacije, strokovnjake z različnih področij in pristojne institucije za celovito urbano prenovo območij.

Aktivacija praznih prostorov v javni lasti

Prazni prostori povzročajo degradacijo prostora in vrsto s tem povezanih težav. Napredna mesta zato iščejo načine, da vsaj prazne prostore in zemljišča v javni lasti v čim večji meri aktivirajo. V okviru Mreže za prostor in s pomočjo izmenjave izkušenj s tujino nameravamo skupaj s partnerji v nevladnem in javnem sektorju priti do priporočil, kako se je tega najbolj pametno lotiti.

Želja in idej je še polno, a tudi novo leto bo imelo le 365 dni. Zato bo treba kaj pustiti še za leto kasneje, ki jih bo imelo 366.

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri