V oktobru 2014 so v Društvu arhitektov Primorske izvedli serijo dogodkov pod naslovom »Prostor skupnega: delovanje v javnem prostoru«, s katerimi so zaznamovali Mesec prostora. Članom društva je pomembno, da svoje delovanje predstavijo na enostaven in zanimiv način, s čimer se približajo ljudem. S tem povečujejo svoj strokovni vpliv in zavedanje o teh temah.
V Novi Gorici in okolici so se ukvarjali s temami v različnih merilih, skupna tema pa je bilo vprašanje skupnosti ali skupnega. Dogodki so bili arhitekturna spovednica, arhitekturni semafor, izlet po spomenikih 1. Svetovne vonje, delavnici za osnovno šolo, serija predavanj v avtobusni postaji in sprehod Spomini mesta, ki pa je žal odpadel.
Tematski dogodki
V arhitekturni spovednici so spraševali meščane, kako oni doživljajo mesto. Meščani so izpolnjevali anketni list s splošnim vprašanji: katere prostore uporabljajo, kaj je dobro, kaj manjka, kam bi posadili drevo, kam hodijo na kavo, obiskujejo tržnico v stari ali Novi Gorici in zakaj. Arhitekturni semafor je bil zemljevid, kjer so obiskovalci z barvnimi žebljički označevali tiste prostore, ki so jim všeč ali ne, oziroma tiste, ki bi jih bilo potrebno izboljšati.
Na izletu po spomenikih 1. Svetovne vojne so pod vodstvom Simona Kerševana obiskali Kras in Goriško. Ogledali so si razvoj spomenikov, posvečenih 1. svetovni vojni, ki so nastali od konca vojne do sodobnih obeležij. V Sloveniji in Italiji so si ogledali različne tipe in merila spomenikov, od monumentalnih sredi polj, do miniaturnih krajinskih ureditev. Omenili so tudi nerealizirane in porušene Fabianijeve spomenike. Zanimivo je tudi dejstvo, da je v Italiji ohranjenih več spomenikov, nastajajo pa tudi novi, kot na primer spomenik pesniku Ungarettiju.
Na osnovnih šolah Milojke Štrukelj in Fran Erjavec so v sodelovanju s skupino Center arhitekture izvedli dve delavnici z naslovom »Naš park«. Z otroci so obiskali javne parke v Novi Gorici in učenci so razmišljali, kako bi lahko izboljšali zelene površine. Narisali so risbice s predlogi in jih obesili na podstavke z žicami, da so kot zastavice označevali možne ukrepe.
Predavanja
V seriji predavanj, ki so potekala v centralni avtobusni postaji v Novi Gorici, so predstavili različne vidike urejanja prostora: pobudo stanovanjskih kooperativ, preobrazbe javnih prostorov skupine Prostorož, obnovo igrišč in zelenic v soseski Gorica v Velenju in predstavitev inženirske zadruge Praksa v Puli.
Idejo stanovanjskih kooperativ kot način reševanja stanovanjskega problema za mlade družine je 3. oktobra predstavil Blaž Habjan iz Zavoda Zora. Opisal je koncept stanovanjskih kooperativ, kot jih zagovarjajo v Mreži za prostor in predstavil primere iz Švice. Razvila se je dvourna debata z odzivnim občinstvom, ker jih je ta tema zelo zanimala.
Alenka Korenjak iz skupine Prostorož je 9. oktobra predstavila 10 let njihovega delovanja. Njihova skupina se je razvila iz spontane želje po raziskovanju in razumevanju javnega prostora v mestih. Poleg predstavitve njihovega dela v zadnjih letih se je osredotočila na način prenove sosesk, predvsem parka Tabor in Savskega naselja v Ljubljani. O slednjih je imela publika tudi največ vprašanj, ker so to primeri, ki so uporabni v Novi Gorici.
Marko Govek iz Mestne občine Velenje in dr. Andreja Zapušek Černe iz biroja AD Krajine sta 17. oktobra predstavila prenovo javnega prostora v krajevni skupnosti Gorica v Velenju. Stanovanjska soseska na griču in pripadajoči javni prostor se od izgradnje leta 1976 nista spreminjala, kljub drugačni demografski sestavi. Predavatelja sta tudi s fotografijami in panoji predstavila način vključitve stanovalcev v pripravo in izvedbo projekta. Zanimivo je bilo še prisluhniti način delovanja in dosežke projektne pisarne v MO Velenje. Skrbijo za prenovo sosesk in mestnega središča, center ponovne uporabe, kolesa Bicy in delujejo skoraj kot inkubator mestnih idej.
Emil Jurcan je 24. oktobra predstavil delovanje Inženirske zadruge Praksa za projektiranje, urbanizem in oblikovanje, ki deluje v Puli. V svojem lucidnem slogu je predstavil družbeni kontekst v mestu, regiji in državi ter odziv njih – strokovnjakov – na specifične okoliščine. Izpostavil je njihovo etično držo, da skušajo pri vseh projektih doseči družbeno angažirane cilje.
Sklep
Društvo arhitektov Primorske dokazuje, da je za izvedbo pestrega in relativno odmevnega programa dovolj majhna skupina odločenih ljudi, ki želijo prispevati k napredku stroke in povečevati njen vpliv v javnosti. Menimo, da so »Prostori skupnega« dober primer, kako v manjših mestih odpreti razpravo o javnem prostoru.
–
Povezava na spletno stran Društva arhitektov Primorske
