Prenova prostorske zakonodaje šele drugo leto

Prenove prostorske zakonodaje pred julijem ne bo

Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je včeraj soglasno zavrnil novelo zakona o graditvi objektov, ki jo je predlagala poslanka ZaAB Mirjam Bon Klajnšček. Celovite prenove prostorske in gradbene zakonodaje pa pred julijem naslednje leto ni pričakovati. Več na www.dnevnik.si.

Letos so lastniki skupaj oddali 6300 stanovanj

Kot smo zapisali v članku Zdaj so javno dostopni še podatki o najemninah, Aleš Perovšek iz geodetske uprave (Gurs) opozarja, da kakovost podatkov za najemne posle v evidenci trga nepremičnin (ETN) ni preverjena, prav tako je negotovo, koliko zavezancev (najemodajalcev) jih ob dejstvu, da je v Sloveniji še vedno veliko črnega najemnega trga, sploh ni oddalo. Kljub temu smo preverili, kaj je mogoče povzeti iz objavljenih podatkov. Več na www.delo.si.

Za protipoplavne ukrepe 37 milijonov evrov

Vlada je potrdila akcijski načrt potrebnih ukrepov zaradi poplav. Ta zajema tako takojšnje interventne posege v vodotoke, kot tudi redna in dodatna vzdrževalna dela, je predstavila Irena Majcen. Za dela bo potrebnih 37 milijonov evrov, od tega 12 milijonov evrov za interventne ukrepe. »Z interventnimi ukrepi, ki so nujna za izboljšanje pretočnosti, bomo pričeli prihodnji mesec, in jih izvajali do sredine prihodnje leta,« je pojasnila Majcnova. Več na www.delo.si.

Infrastruktura slaba, a najboljša v tem delu Evrope

Če se osredotočimo na Jugovzhodno Evropo, so naše ceste najvarnejše, če pa pogledamo vse države stare celine, pa smo nekje v zlati sredini, je pokazal projekt Sensor. Ta je pri nas potekal pod okriljem AMZS in Direkcije RS za ceste. Analiza je pokazala, da je v Sloveniji preveč odsekov v zelo slabem stanju, saj imajo le zvezdico ali dve, za dovolj varno cesto pa so potrebne najmanj tri zvezdice od petih. Več na www.delo.si.

 

Še manj denarja, še manj varnosti

Pri Direkciji RS za ceste pravijo, da bi samo za izvajanje opravil, s katerimi bi ceste zavarovali pred nadaljnjim propadanjem, potrebovali 150 milijonov evrov na leto. A trenutni proračunu za prihodnje leto je – saj ni res, pa je! – še za 15 milijonov evrov nižji od lanskega, doslej daleč najnižjega. Več na www.dnevnik.si.

Sloveniji opomin Bruslja zaradi izmenjave podatkov o prometnih prekrških

Evropska komisija je danes pozvala Slovenijo k celovitemu izvajanju direktive o čezmejni izmenjavi podatkov o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu. Direktive, ki predvideva izvajanje postopkov v zvezi s prekrški v državi, kjer je bila kršitev storjena, namreč Slovenija še ni v celoti prenesla v nacionalno zakonodajo. Več na www.dnevnik.si.

Bo ustavno sodišče pregnalo direktorje iz neprofitnih stanovanj?

Določilo v stanovanjskem zakonu, ki je na primer Igorju Šoltesu omogočilo, da je tudi kot predsednik računskega sodišča z nadpovprečno plačo živel v občinskem neprofitnem stanovanju, je (končno) v ustavni presoji. Več na www.dnevnik.si.

Teš je največji, a ne edini onesnaževalec

»Evropska unija bi bila veliko bolj do okolja prijazna, če bi v proizvodnji elektrike imela tolikšen delež obnovljivih virov kot Slovenija,« pravi direktor Elesa Aleksander Mervar. Okoljevarstveniki pa predlagajo obdavčitev onesnaženja, vendar bo Slovenija sama težko uspešna. Več na www.delo.si.

Razprava o onesnaženju ravno sredi krepko prekoračenih vrednosti PM10

Tematika Dneva trajnostne energetike, ki so jo četrtek, v energetsko obnovljenem kulturnem domu v Kisovcu sklicali Zagorjani, se ne bi mogla bolje ujeti z dejanskim stanjem na področju onesnaženega ozračja v Zasavju. Dogodek se je namreč odvijal v času, ko vrednosti PM 10 v Zagorju krepko prekoračujejo mejno vrednost 50 mikrogramov na kvadratni meter. V torek so te znašale 61 mikrogramov. Več na www.delo.si.

Bistvenega znižanja koncentracije prašnih delcev ne bo še vsaj tri leta

Sezona ogrevanja predvsem na račun zastarelih peči prinaša tudi povečanje vrednosti prašnih delcev PM10 v zraku, k čemur pripomorejo tudi nižje temperature, ko se marsikdo namesto na kolo raje usede v avto. Več na www.dnevnik.si.

Javne objekte bi obnovili s pomočjo zasebnikov

Na poziv promotorjem za celovito energetsko obnovo in energetsko upravljanje javnih objektov v lasti občine je MOL prejela dve vlogi o zainteresiranosti za sodelovanje v javno-zasebnem partnerstvu. Načrti občine so veliki: po sistemu energetskega pogodbeništva nameravajo obnoviti več kot sto javnih objektov, v kar naj bi zasebniki vložili okoli 30 milijonov evrov. Več na www.delo.si.

Začeli so delati priključek s Frankopanske ulice na Celovško cesto

Stanovalka Spodnje Šiške nas je včeraj obvestila, da so začeli delati izvoz s Frankopanske ulice na Celovško cesto, dela pa potekajo brez gradbenega dovoljenja in v nasprotju z določili sprejetega prostorskega načrta in že sprejetega elaborata. Stanovalka pravi, da namerava občina dela izvajati samovoljno in brez upoštevanja njihovih pripomb, s katerimi so sodelovali pri pripravi OPPN. Pravi, da je Mestna občina Ljubljana (MOL) samovoljno naredila svoj novi projekt z dvema različicama in še ni znano, katera bo obveljala. Več na www.delo.si.

 

Frankopanska bo enosmerna ulica z izvozom na Celovško cesto

Odsek Frankopanske ulice, ki je bila doslej slepa, med Gubčevo in Celovško Cesto, bo urejen v enosmerno ulico, z izhodom na Celovško cesto pri gostilni Keršič ter z enostranskim vzdolžnim parkiranjem, so pojasnili na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. Več na www.delo.si.

Tudi ob Slovenski cesti so Rimljani slavili umrle

Med arheološkimi raziskavami na Slovenski cesti v Ljubljani so pričakovano odkrili 2000 let staro rimsko cesto, vrsto predmetov iz obdobja Emone in tudi sledi prazgodovinske poselitve, ki segajo okoli 2900 let v preteklost. Več na www.dnevnik.si.

Kmalu na voljo nova prestopna točka LPP na P + R Ježica

Na Ježici bo od 1. decembra vzpostavljena nova prestopna točka za potnike mestnega potniškega prometa in voznike osebnih vozil, ki potujejo v Ljubljano iz smeri Domžal, Kamnika ali Trzina. Linije 8, 11 in 26 se bodo po novem srečale na P + R Ježica, kar omogoča tudi potnikom omenjenih linij lažje prestopanje in potovanje do več ciljev v mestu. Potnike, ki so doslej potovali z linijo 8 do Brnčičeve, bo po stari trasi linije 8 med Ježico in Brnčičevo zapeljala nova linija 26, na katero lahko potniki prestopijo na P + R Ježica. Več na www.delo.si.

Na Ježici čez noč zrasel P+R

S prvim decembrom bo na nekdanjem parkirišču za tovornjake na Ježici uvedena nova prestopna točka za potnike mestnega potniškega prometa in voznike osebnih vozil, ki potujejo v Ljubljano iz Domžal, Kamnika ali Trzina. Več na www.dnevnik.si.

Nepovezan sistem talnih taktilnih oznak slepim ne pomaga

V slovenskih občinah je vse več dejavnosti za izboljšanje dostopnosti do prostora in informacij slepim in slabovidnim. Talni taktilni vodilni sistem (TTVS) so prvi začeli postavljati v Mariboru, nato še v Ljubljani, to pa zahteva veliko strokovnega znanja in dosledno izvedbo. Več na www.delo.si.

Še dlje v zastarelih prostorih?

Novo ljubljansko urgenco bodo lahko namesto eno leto gradili leto in pol, premaknili pa so tudi rok za ponudbe. Na ministrstvu za zdravje menijo, da lahko s tem dosežejo več ustreznih ponudb, v bolnišnici pa se bojijo, da bodo bolniki tako še dlje ležali v gneči in neustreznih prostorih. Več na www.dnevnik.si.

Rcero Ljubljana: Rešitev za kohezijska sredstva

Čeprav se je gradnja glavnih objektov Regijskega centra za ravnanje z odpadki (Rcero) na Barju začela z večmesečno zamudo in celoten projekt ne bo končan pravočasno, bodo evropska sredstva, kot kaže, v celoti počrpana do konca leta 2015. Projekta tako ne bo treba razdeliti v dve fazi, s tem pa se je že strinjala tudi evropska komisija. Več na www.delo.si.

Še leto dni za gradbena dela na Barju

Potem ko je Strabag junija začel graditi glavne objekte Regijskega centra za ravnanje z odpadki, je doslej izvedel približno tretjino del. Zaključek gradnje investitorji in izvajalci načrtujejo za november prihodnje leto, pri čemer poudarjajo, da bodo dela končana pravočasno in da podražitev ne bo. Več na www.delo.si.

Ne bodo dovolili, da jih še desetkrat zalije

V novoustanovljeni civilni iniciativi za večjo poplavno varnost jugozahodnega dela Ljubljane pravijo, da ministrstvo za okolje in prostor ter Mestna občina Ljubljana od katastrofalnih poplav v letu 2010 nista storila praktično ničesar za povečanje poplavne varnosti njihovega območja, zato od njiju zahtevajo takojšnje izvajanje ukrepov za zaščito pred poplavami. Več na www.dnevnik.si.

Kmalu bo znan gradbinec

Med številnimi ponudniki za gradnjo ljubljanske džamije sta se po naših informacijah v ožji izbor uvrstili dve družbi: murskosoboški SGP Pomgrad in avstrijski Strabag. Graditelja džamije s 40-metrskim minaretom, prve na naših tleh, naj bi islamska skupnost izbrala do konca letošnjega leta. Po neuradnih informacijah naj bi gradbena in inštalacijska dela, ki jih bo sofinanciral katarski emir, znašala kar med 15 in 20 milijoni evrov. Več na www.dnevnik.si.

Gradnja gimnastičnega centra vse bolj negotova

Javno odpiranje ponudb za izvajalca gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za gimnastični center Cerar-Pegan-Petkovšek na Viču se je včeraj končalo s hitro prekinitvijo postopka. Šestih ponudb sploh niso odpirali, saj je podjetje Pomgrad vložilo zahtevek za revizijo javnega naročila. Več na www.delo.si.

Stopnišče pod gradom Tivoli bo prenovljeno še ta mesec

Stopnišče pod Tivolskim gradom je že nekaj časa obdano z zaščitno ograjo; poteka namreč sanacija, za katero je projekt izdelal zavod Turizem Ljubljana. Kot pravijo na občini, bo prenova predvidoma končana do konca novembra. Več na www.delo.si.

Povpraševanje po tipu stanovanj kroji demografija

Prodaja okoli 340 stanovanj SSRS v soseski Zeleni gaj na Brdu je postregla vsaj z enim presenečenjem: kupci so se skorajda stepli za največja stanovanja, medtem ko so garsonjere in enosobna večinoma ostala neprodana. Soseska je rasla kar nekaj let in v času, ko je bil izdelan projekt, je bilo povpraševanje predvsem po majhnih enotah. Več na www.delo.si.

Moteča reklamna osvetlitev Dunajske ceste

»Stavim, da obstaja zakonodaja, ki omogoča prometnim inšpektorjem, ne vem zakaj jih plačujemo 50, da odločijo o odstranitvi nečesa, kar ogroža varnost prometa,« pravi Andrej Mohar iz društva Temno nebo o svetlobnih reklamnih panojih ob cestah, kar se posebej velja za ogromno reklamno tablo z LED-zasloni sredini visokega betonskega obeliska na Gospodarskem razstavišču, ki stavbe na drugi strani ceste obarva modro, rdeče … Več na www.delo.si.

Parkomati od ponedeljska tudi v Rožni dolini, v civilni iniciativi ogorčeni

Na območju Rožne doline v Ljubljani bodo v ponedeljek začeli delovati parkomati. Kot navajajo na MOL, lahko stanovalci s tega območja nabavijo dovolilnico za neomejeno parkiranje na parkirnih površinah. V Civilni iniciativi za Rožno dolino medtem zahtevajo brezplačne dovolilnice, saj so več let s krajevnim samoprispevkom urejali omenjeno območje. Več na www.dnevnik.si.

Veseli december: V Ljubljani pričakujejo milijon obiskovalcev

Že tradicionalno bo v sredo ob 17.15 po Ljubljani zažarelo 64 kilometrov prazničnih lučk, ki krasijo mestno središče, vrata bodo ta dan odprle sejemske in gostinske hiške. Praznično vzdušje bo ulice prežemalo vse do prvega dne novega leta, najpestrejše pa bo na silvestrovo, ko bodo Ljubljančani lahko nazdravili na štirih trgih. Več na www.dnevnik.si.

Hiške na Bregu dražje, a dalj časa odprte

V času veselega decembra bo na ljubljanskih trgih in nabrežjih razporejenih 48 sejemskih in gostinskih hišk, ki jih oddaja javni zavod Turizem Ljubljana. Hiške bodo med 3. decembrom in 1. januarjem sestavljale ponudbo Miklavževega in Prazničnega sejma. Več na www.dnevnik.si.

Novi vrtec, otroke pa selijo po Ljubljani

Čeprav je od pomladi enota Mravljinček šentviškega vrtca večja za prizidek s šestimi oddelki, bodo otroci, ki se v vrtec vključujejo od decembra dalje, najprej obiskovali oddelek v Kosezah. Predvidoma julija prihodnje leto bo skupina preseljena na Brod. Več na www.dnevnik.si.

Garažna hiša ob bolnišnici poligon za milijonske posle

Razkrivamo ozadje poslov, zaradi katerih je svet jeseniške bolnišnice letos razrešil direktorja Igorja Horvata. Gre za gradnjo garažne hiše s heliportom, pri kateri se je najbolj okoristila družba nepremičninskega mogotca Aleksandra Jančarja. Pri tem mu je pomagal sam vrh slovenske politike. Več na www.dnevnik.si.

Težave pri gradnji smučišča 2864 zaradi znižanja nepovratnih sredstev

Medtem ko se smučišča že pripravljajo na začetek nove sezone, bodo pobočja nad Bohinjsko Bistrico tudi to zimo samevala. Družba 2864, ki si že štiri leta prizadeva za izgradnjo največjega smučarskega središča v državi, mora zaradi znižanja nepovratnih sredstev namreč poiskati še enega investitorja in sestaviti novo finančno konstrukcijo. Več na www.dnevnik.si.

Mega fotovoltaični sistem na brežinah HE

Po koncu gradnje spodnjesavske verige hidroelektrarn družba HESS na 47 kilometrih brežin petih akumulacijskih jezer načrtuje postavitev največjega sistema sončnih elektrarn (SE) v državi. Predvidena moč namreč znaša 38,6 megavata kar je 15 odstotkov moči vseh 3340 SE v Sloveniji. Več na www.delo.si.

 

Propadanje bo brez denarja EU še hujše

Kulturni dediščini se obetajo še slabši časi kot doslej. V evropski finančni perspektivi 2014–2020 namreč posebej v ta namen ni predvidenih nobenih sredstev. Ker so ta doslej pomembno prispevala k njenemu reševanju, denar zanjo pa že desetletje znižujejo tudi v državnem proračunu, v kulturnovarstveni stroki bijejo plat zvona. Kot pravijo, so ministrstvo za kulturo na to opozarjali, a brez uspeha. Več na www.delo.si.

Čiščenje Stare Cinkarne bo dražje

Stonex, ki mu je Mestna občina Celje lani pod grožnjo kazni evropske komisije Sloveniji in domače okoljske inšpekcije Celju zaupala dela pri čiščenju onesnažene zemlje na delu območja Stare Cinkarne, del ne bo končal do pogodbenega 30. novembra. Poleg tega Stonex zahteva več denarja. Več na www.delo.si.

Dobra misel za mesto

Ognjeni ambienti so včeraj osvetlili za mnoge najlepši mariborski trg. Med stolnico, univerzo, gledališčem in pošto je poiskala prostor Ana Plamenita. Moči so združili gledališče Ane Monro, društvo Hiša! in Narodni dom Maribor, za ognjene instalacije pa sta zaslužna belgijski umetnik Gust van Krieken in kolektiv Toverspel. Več na www.vecer.com.

Novi avtobusi na metan že v Mariboru

Mestni avtobusni promet bo od ponedeljka uporabnikom in okolju še nekoliko prijaznejši. Mestna občina Maribor bo namreč ob 13. uri na Glavnem trgu mestnemu avtobusnemu prevozniku Marprom predala pet novih avtobusov na okolju bolj prijazen stisnjen zemeljski plin (CNG) oziroma metan. Več na www.vecer.com.

Pritožbeni zastoj na južni murskosoboški obvoznici

Kmalu bosta minili dve leti, odkar je država objavila naročilo za izbor graditelja obvoznice mimo Murske Sobote. O začetku gradnje ceste še zmeraj ni ne duha ne sluha, čeprav je izvajalec pravnomočno izbran. Pri iskanju razlogov za zastoj se pojavlja tudi teorija, da ga je povzročilo to, da na razpisu ni bil izbran »pravi« izvajalec. Uradni razlog je kakopak nekaj drugega. Več na www.dnevnik.si.

Obrtniki pred parlament, peticija v Bruselj

Predsednik slovenjgraške obrtno-podjetniške zbornice Ivan Meh je po petkovem nastopu ministra Gašperšiča odločen: obrtniki bodo v drugi polovici decembra pripravili protest pred parlamentom. Peticijo s 7000 podpisi so pobudniki poslali tudi evropski komisarki Violeti Bulc in evropskim poslancem. Več na www.delo.si.

Brez smučišča na Kaninu za Bovec tako, kot bi poleti presahnila Soča

V Bovcu so danes pripravili okroglo mizo o razvoju bovškega turizma in njegovi soodvisnosti od kaninskega smučišča. V razpravi, ki jo je s sogovorniki pripravil časnik Primorske novice, je poslanec v DZ Danijel Krivec slikovito opisal, kaj za Bovec pomeni smučišče na Kaninu – če ga ni, je tako, kot bi poleti presahnila reka Soča. Več na www.dnevnik.si.

Na tleh leži 100.000 evrov

Ker je gozd za gradom Snežnik v zemljiški knjigi še vedno vpisan kot družbena lastnina, katere imetnik pravice uporabe je “stara” občina Cerknica, se sanacije podrtih stoletnih dreves, poškodovanih v žledu, država v svojem gozdu še ni lotila. Les, 5500 kubičnih metrov ga je na tleh, pa je vsak dan manj uporaben in vreden. Več na www.delo.si.

Odločitev o novogoriškem kampusu spomladi

Upravni odbor novogoriške univerze danes ni izbral lokacije za gradnjo dolgo pričakovanega kampusa univerze, temveč zgolj podaljšal rok za dopolnitev dokumentacije za gradnjo do 31. marca prihodnje leto. Več na www.delo.si.

Študenti bi spali na poplavnem območju

Zemljišče, ki je po oceni novogoriške univerze idealno za postavitev študentskega kampusa, stoji na poplavnem območju ob reki Vipavi. Vipavska občina se je zavezala, da bo izpeljala potrebne postopke in pridobila dokumentacijo do sredine decembra. Več na www.dnevnik.si.

Zelena luč za novogoriško urgenco

Po šestih letih priprav in leta 2009 pridobljenem gradbenem dovoljenju bodo končno lahko začeli graditi tudi novogoriški urgentni center ob bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici. Služba za razvoj in kohezijsko politiko je namreč potrdila projekt Urgentni center Nova Gorica, ki je ocenjen na 7,2 milijona evrov. Evropski sklad za regionalni razvoj bo zanj prispeval nekaj manj kot 3,8 milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.

Kreativno: Odgovornost, skromnost in zadržanost … in kar je še arhitekturnih kreposti

Tako in tako smo vsi vedeli: če pridemo iz te krize živi in zdravi, bomo na koncu pametnejši, še bolj živi in še bolj zdravi. Ena od modrosti, ki smo jih nabrali na poti do morda nekoliko presenetljivega spoznanja, da dejansko ta kriza ne bo kar odšla in da je mogoče to kar nova realnost, je tudi spremenjen odnos do finančnih institucij, raznih investitorjev, volkov te in one sorte. Skepsa, odklonilni odnos, v najboljšem primeru previdnost, pustošijo po teh odnosih. Več na www.dnevnik.si.

Zrna ajde za obiskovalce slovenskega paviljona

V slovenskem paviljonu na Expu v Milanu bodo obiskovalci lahko pokusili in tudi kupili slovenske kulinarične dobrote. Njegovo piramidalno strukturo je zasnoval arhitekturni biro SoNo, gradilo pa ga bo družinsko podjetje Lumar. Država se namerava tudi z zgradbo predstaviti kot dežela, kjer obvladujemo gozdno-lesno verigo. Več na www.dnevnik.si.

 

Mikro študentski domek biroja Tengbom

Mladi Švedi, ki si med študijem ne želijo živeti v študentskem domu, pri starših pa seveda tudi ne, bodo lahko najeli hiško, v kateri je vse kot v veliki, le da zgoščeno na desetih kvadratnih metrih. Na še manjši površini kot sobica v študentskem domu torej, a nekaterim občutek, da živijo »na svoji zemlji«, veliko pomeni že zelo zgodaj. Če se mu pridružijo še nižja najemnina, udobje in usmerjenost k trajnosti, toliko bolje. Več na www.delo.si.

 

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri