Berlinski zid ob slovenskih avtocestah
Dars z evropskim denarjem postavlja protihrupne ograje, ki po mnenju stroke kažejo na razpad prostorskega načrtovanja. »Katastrofa. Gre za skrajni odraz razpada sistema prostorskega načrtovanja in urejanja prostora pri nas. Izvedene so brez prostorske presoje in poglobljenega premisleka na podlagi okoljskega monitoringa,« o protihrupnih ograjah, ki jih ob slovenskih avtocestah postavlja Dars, pravi krajinska arhitektka Maja Simoneti. Več na www.delo.si.
V polovici občin živi manj kot 15 odstotkov prebivalcev
Več kot polovica od 212 slovenskih občin ima manj kot 5000 prebivalcev, hkrati v omenjenih občinah, ki jih je 110, živi manj kot 15 odstotkov prebivalcev, kažejo podatki Statističnega urada RS. Več na www.delo.si.
Če imate še greznico, je čas za premislek
»V enem letu bo spet panika zaradi greznic,« pravi direktor kamniške občinske uprave Ivan Kenda. Do konca leta 2015 bodo vsaj pretočne namreč morale izginiti z vodovarstvenih območij, do konca leta 2017 pa povsod. Rešitev so male čistilne naprave. Več na www.delo.si.
Bruselj nam lahko zamrzne tudi kmetijske milijone
Na kmetijskem ministrstvu vlada precejšen preplah. Evropska komisija ima namreč k slovenskemu programu razvoja podeželja za prihodnjih sedem let več kot dvesto pripomb, zato lahko Slovenijo doleti celo zamrznitev izplačila evropskega denarja za kmetijske ukrepe v letu 2015. Več na www.dnevnik.si.
Energetske izkaznice: Vsi se otepajo menda spornega podeljevanja licenc
Protikorupcijska komisija ni videla nič spornega v tem, da so sodelavci gradbenega inštituta ZRMK licence za izdelovanje energetskih izkaznic brezplačno pridobili z medsebojnim izpraševanjem pred predstavnikom ministrstva. Več na www.dnevnik.si.
Nepremičninski davek: Prostorske evidence spet na stranskem tiru
Pred novim poskusom uvedbe nepremičninskega davka kaže, da se lahko ponovi zgodba vlade Alenke Bratušek, ki je najprej sprejela zakon, šele naknadno pa ugotovila, da evidence za njegovo uvedbo niso dovolj dobre. Več na www.dnevnik.si.
Zdaj so javno dostopni še podatki o najemninah
Geodetska uprava je na svoji spletni strani vzpostavila prenovljen javni vpogled v evidenco trga nepremičnin (ETN). Ta po novem omogoča tudi pregledovanje osnovnih podatkov o evidentiranih kupo-prodajnih in najemnih poslih z nepremičninami, ki so bili sklenjeni v zadnjih treh letih na prostem trgu in niso bili opredeljeni kot poslovna skrivnost. V evidenci niso navedeni natančna lokacija in identifikacijski znak nepremičnin niti podatki o pogodbenih strankah. Več na www.delo.si.
Župani na sestanek še k Miru Cerarju
Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije je včeraj zaman čakalo vodjo službe za lokalno samoupravo na ministrstvu za javno upravo dr. Romana Lavtarja. Stališča bodo župani v torek predstavili premieru Miru Cerarju. Več na www.delo.si.
Župani: občinam spet jemljejo, prihrankov ne bo
Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije bo po današnji seji podalo uradna stališča občin do napovedanega reševanja države na njihovih plečih. V občinah že nekaj dni vre, saj so župani prepričani, da prihrankov ne bo. Ne skrbi jih le ukinjanje zavodov, ampak tudi usoda krajevnih skupnosti, z varčevalnimi ukrepi pa napovedujejo konec investicij. Več na www.delo.si.
Vlada bi spet nižala povprečnino, župani na okopih
Prihodki občin so se od leta 2010 do lani zmanjšali za 166 milijonov evrov, primerna poraba se je v tem času znižala za 42 milijonov, prihodnje leto bi se morala znižati še za 70 milijonov, vlada pa zdaj napoveduje še dodatno znižanje. Župani temu seveda močno nasprotujejo. Več na www.dnevnik.si.
Sedmerici priznali status stranskih udeležencev
Postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja za vevški obrat Papir servisa se je le premaknil z mrtve točke. Agencija za okolje (Arso) je namreč nedavno odločila o 19 zahtevah za priznanje statusa stranskih udeležencev v njem. Večino so zavrnili ali zavrgli, sedmerici pa so status priznali. Več na www.delo.si.
Poškodovan kolesar na dan odžene zeleno prestolnico stran
Čeprav se urbani jezdeci koles v prestolnici v primerjavi s kolegi drugje po državi počutijo blagoslovljeni, Ljubljana ni kolesarjem prijazno mesto, vztraja Jernej Tiran iz Ljubljanske kolesarske mreže. Za začetek manjkata neprekinjeno kolesarsko omrežje in varovana kolesarnica v mestnem središču. Tiran veliko energije usmerja v to, da bi bila urejanju tovrstnih vprašanj namenjena posebna proračunska postavka, tako na ravni občin kot države. Več na www.dnevnik.si.
Tudi letos bo decembra parkiranje brezplačno
Čeprav Ljubljanska parkirišča in tržnice osrednjo mestno tržnico opremljajo s parkirnimi zapornicami, bo parkiranje ob koncu tedna in decembra še naprej brezplačno. Več na www.dnevnik.si.
Občinske kamere na vsakem koraku
Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice upravlja 245 nadzornih kamer, ki so posejane po vsej prestolnici. Občinski odlok, ki dovoljuje videonadzor, se informacijski pooblaščenki zdi nezakonit, zato je vložila zahtevo za ustavno presojo odloka, a sodišče o njeni zahtevi vsebinsko ni odločalo. Več na www.dnevnik.si.
Vila Urbana ostali brez gradbenega dovoljenja, upravljanja in dovolilnice
Vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo Vile Urbana je upravna enota zavrnila. Investitor KID Real pa ni ostal le brez gradbenega dovoljenja, saj so stanovalci in drugi solastniki prostorov zbrali dovolj podpisov za odpoved pogodbe o upravljanju objekta. Več na www.delo.si.
Vila Urbana: Stanovalci KIDRealu prekrižali načrte
KIDReal pričakovano ni pridobil gradbenega dovoljenja za adaptacije v Vili Urbana. Njegovi vlogi so manjkala soglasja stanovalcev, ki se z gradbenimi posegi ne strinjajo. Več na www.dnevnik.si.
Za cenitev nepremičnin se poteguje osmerica
Na razpis za sklenitev okvirnega sporazuma za izvajanje cenitev mestnih nepremičnin za potrebe MOL za obdobje 2015–2016 je občina dobila osem pravočasnih ponudb. Zanimivo je, da je to skoraj pol manj kot leta 2013, ko so dobili kar 15 prijav. Več na www.delo.si.
Širitev zaščite Stare cerkve na osem majhnih parcel
Predlog Odloka o razširitvi zaščitenega območja spomenika državnega pomena v okviru Plečnikovih del za cerkev sv. Jerneja, znano kot Staro cerkev, ki ga je začel februarja letos pripravljati zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), je usklajen in čaka na uvrstitev na sejo vlade, pravijo na ministrstvu za kulturo. Več na www.delo.si.
Po osmih letih na kanalizaciji pet odstotkov objektov
Osem let po tem, ko se je začelo urejanje Rakove jelše, je od več kot petsto objektov na javno kanalizacijo priključenih le 29 hiš. Enaindvajset gospodinjstev, ki imajo že dve leti možnost priključka, tega še ni storilo. Postopki potekajo zelo počasi, tudi zaradi zapletenih razmerij med stanovalci in občino. Več na www.delo.si.
LPP v Stožicah – enkrat je, drugič ga ni
Ob jutrišnjem koncertu v stožiški dvorani in torkovi nogometni tekmi na stadionu bodo v LPP znova zagotovili posebno prometno ureditev in dodatne prevoze z avtobusi. Teh pa ni bilo ob zadnjem večjem koncertu Michaela Bubléja, kar je negativno presenetilo marsikaterega obiskovalca. Več na www.delo.si.
Za občinske prireditve več kot za podjetništvo in zaposlovanje
V zagorskem občinskem svetu so se že takoj po konstitutivni seji vnela nesoglasja med županom Matjažem Švaganom in svetniki SMC, NSi, SD in SLS. Še pred prvo sejo so se namreč s predsedniki strank dogovorili, da bodo ukinili odbor za šport, ki bi ga priključili odboru za šolstvo in kulturo, namesto odbora za evropske zadeve in regionalno politiko bi ustanovili odbor za spodbujanje zaposlovanja in naložb v gospodarstvo, s tem pa ukinili tudi odbor za gospodarstvo ter ustanovili odbor za javne finance. Več na www.dnevnik.si.
Romi: Delno legalizacija, delno preselitev
V revnem romskem naselju v občini Škocjan so soočeni interesi Romov, občine in države. Pojavljajo se medsebojni očitki, da situacije nihče ne rešuje, hkrati pa vsaka od inštitucij po svoje stvari vendarle premika na bolje. Lokalni župan Jože Kapler pravi, da je stisnjen med Rome, državo in – Slovence. Več na www.dnevnik.si.
Po letu 2029 razvojne osi v Beli krajini ne bo nihče več potreboval
Namesto da bi začeli južni krak tretje razvojne osi, ki vključuje tudi predor pod Gorjanci, graditi že prihodnje leto in ga končali v petih letih, vse kaže, da ga zaradi krize in varčevalnih ukrepov pred letom 2029 ne bodo začeli graditi. Več na www.dnevnik.si.
Zelena luč za rušenje Rakuschevega mlina
Zaradi nevarnosti za ljudi in čeprav vseh strokovnih mnenj ni uspelo pridobiti, je ministrstvo za kulturo (MK) včeraj Mestni občini Celje (MOC) šest tednov po požaru zaščitenega Rakuschevega mlina odobrilo odstranitev oziroma rušenje objekta industrijske kulturne dediščine. Več na www.delo.si.
Za danes je ministrstvo za kulturo napovedalo odločitev o zahtevi Mestne občine Celje za rušenje pogorelega Rakuschevega mlina, zaščitenega objekta kulturne dediščine. Z mestne občine so sporočili, da brez soglasja ministrstva mlina ne bo porušilo. Več na www.delo.si.
Pomena ohranjanja čistega okolja se zaveda največ Celjanov
V celjski regiji so v jesenski akciji zbrali skoraj 41 ton nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, kar je za 10.000 kilogramov več kot lani. Prva akcija je bila že pomladi, skupaj pa so v obeh letošnjih akcijah spravili na varno več kot 72 ton nevarnih odpadkov, medtem ko so jih lani zbrali več kot 78 ton. Več na www.delo.si.
Na mariborskih tržnicah vse manj kupcev
Zaradi trgovskih centrov, pomanjkanja novih pristopov in neurejenosti tržnic je kupcev manj. Občina se s tržnicami za zdaj ne ukvarja. Več na www.vecer.com.
V slabem tednu dni prodali 800 sezonskih vozovnic
V podjetju Marprom, novem upravljavcu žičnic na Mariborskem Pohorju, začetek smučarske sezone načrtujejo v sredini decembra. Do takrat želijo prodati 4000 sezonskih smučarskih vozovnic. Terme Maribor pa naj bi prihodnji teden prevzele hotele Športnega centra (ŠC) Pohorje. Več na www.delo.si.
Poslovnež Arsenovič kupil ruševino na Lentu
Žički dvor, ena najbolj sesutih in zanemarjenih stavb na mariborskem Lentu, ki kazi celotno podobo obrežja Drave, je bila kot kaže prodana. Po desetih letih neuspelih iskanj potencialnega investitorja doma in v tujini je bil na dražbi prodan za 214 tisoč evrov. Več na www.delo.si.
Prava ideja: stopnice na kolesarski stezi
Če na kolesarski trasi ob reki Soči med Solkanom in Plavami ne bi postavili 40 metrov stopnic, bi se tri milijone vredna gradnja podražila za 15 odstotkov. Več na www.dnevnik.si.
Čas čiščenja, sušenja in pokrivanja stroškov
Kdor nima skrbi s tem, kako s svojimi prihodki in odhodki preživeti iz meseca v mesec, si ne more predstavljati, kaj pomeni poplavljeno stanovanje. Svojo zgodbo za Delo je povedal prebivalec Planine, ki po devetih mesecih še ni uspel odpraviti posledic zimske povodnji. Še sveže zgodbe imajo tudi poplavljeni v Loški dolini in Dolenji vasi na Cerkniškem polju. Ko družba ne more preprečiti naravne nesreče, mora pomagati prizadetim v njej. Vode je bilo tokrat enostavno preveč. Več na www.delo.si.
Koper in Ankaran talca delitve
Dokler nova občina Ankaran in za približno pet odstotkov (po prebivalcih) zmanjšana Mestna občina Koper ne bosta sklenili dogovora o delitvi prihodkov in odhodkov, ne more nobena od obeh občin investirati in se razvijati. Teoretično se lahko zaplete tudi pri poslovanju javnih podjetij ali zavodov. Več na www.delo.si.
Na zlati kmetijski zemlji v Strunjanu rastejo prikolice
Letni pavšal za počitniško prikolico v lucijskem kampu stane od 3300 do 4800 evrov na leto. Veliko ceneje pride skozi tisti, ki postavi prikolico na lastni njivi. Če ga zaloti inšpektor, plača 500 evrov kazni. Ob tem postane jasno, zakaj so nekatera strunjanska kmetijska zemljišča draga kot stavbna in zakaj je pri ceni njive pomemben tudi pogled na morje. Več na www.delo.si.
Nemški poskusi: iz strupenih plinov – bencin
V Dresdnu se pripravljajo na proizvajanje bencina in drugih goriv iz ogljikovega dioksida, ki zastruplja naše ozračje. Družba Sunfire naj bi s spreminjanjem strupenih plinov v uporabno gorivo pričela že leta 2016.