Kakšno mesto bi lahko zgradili z 19 milijardami €?

Hypotopia: kako je model mesta za 19 milijard € spremenil percepcije Avstrijcev

Skupina mladih pobudnikov projekta je želela javnosti pokazati, koliko denarja je vlada namenila pomoči eni od največjih avstrijskih bank. Ustvarili so model mesta, ki bi ga lahko zgradili s to vsoto denarja – z 19 milijardami evrov. Več na www.theguardian.com.

Poplavna neodgovornost: Stroka ponuja rešitve – jih bo vlada sprejela?

Vlada je za leto 2015 napovedala pripravo splošnega načrta protipoplavne varnosti. Za kaj takega bo premier moral preseči številne izzive: ukrepov za 61 poplavnih območij ni, strokovnjakov je premalo, denar ni zagotovljen, organa za upravljanje voda pa sploh ni. Stroka ima rešitve, a politika je do zdaj ni hotela poslušati. Več na www.delo.si.

Poplave tokrat prizadele južni del Ljubljane

Poplave, ki so zajele tudi velik del Ljubljanskega barja, se niso povsem izognile niti ljubljanski mestni občini. Tokrat je voda s krimskega in mokrškega območja zalila več kakor sto objektov v Črni vasi, Lipah, Ilovici, nekaj škode je bilo tudi v Sostrem. Več na www.delo.si.

Pogodba za dokončanje soseske Polje III

»Žal mi je, da je šel glavni izvajalec v stečaj, sem pa vesel, da smo dobili nadomestna izvajalca, da se bo rok za dokončanje objektov v soseski Polje III podaljšal le za en mesec in da ostajamo v finančnih okvirih prvotno zastavljenega projekta. Seveda tudi upam, da ga bomo uspešno končali.« Več na www.delo.si.

Sosesko Polje III predodelili podizvajalcema

Stanovanjska soseska Polje, ki je bila zamišljena kot arhitekturno moderna soseska neprofitnih najemnih stanovanj, je zgodba, ki so jo in jo še vedno krojijo propadla ali propadajoča gradbena podjetja. Trenutno sta največja problema že leta 2005 zgrajena soseska Polje I, kjer je v šestih stolpičih 78 stanovanj, in soseska Polje III s 148 mestnimi stanovanji. Pri prvi je sporno to, da je po vsega devetih letih treba izvesti temeljito sanacijo fasadne izolacije in obrob, pri drugi pa se zaradi verižnega stečaja izvajalskih podjetij iz skupine Begrad postavlja vprašanje, kdo, kako in kdaj bo dokončal finalna gradbena in obrtniška dela. Več na www.delo.si.

Kljub stečaju gradbinca le enomesečna zamuda

Stečaj Begrada, ki je gradil stanovanjsko sosesko z neprofitnimi najemnimi stanovanji Polje III, očitno ne bo povzročil daljših zamud. Ljubljanski stanovanjski sklad je pogodbo z Begradom že prekinil in našel nova izvajalca. Več na www.dnevnik.si.

Prijavijo se za prenovo fasad, potem pa z njo odlašajo

V okviru projekta Ljubljana, moje mesto (LLM), za katerega je občina avgusta lani predvidela milijon evrov sofinancerskega deleža za 22 spomeniško zaščitenih stavb za obdobje 2014–2017, se počasi le začenjajo prenove fasad, streh in stavbnega pohištva s seznama 17 objektov, predvidenih za financiranje v tem in prihodnjem letu. Več na www.delo.si.

Kopališče Ilirija: Zelo utrujen objekt, podmornica in žabe

Prve pobude o izgradnji pokritega bazena na kopališču Ilirija, sicer zgrajenem leta 1929 kot eno najmodernejših v Evropi, segajo v obdobje pred slovensko osamosvojitvijo. Do danes še niso bile uresničene, čeprav je gradnja plavalno-gimnastičnega centra PGC Ilirija med vsakokratnimi volilnimi obljubami župana Zorana Jankovića. Več na www.delo.si.

Ob rehabilitacijskem centru Soča kmalu nov park

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča in MOL bosta v kratkem sklenila pogodbo, ki bo pomenila veliko pridobitev za to ustanovo. Z njo bo namreč v brezplačno uporabo dobila kar 8365 kvadratnih metrov veliki mestni parceli na severozahodni strani rehabilitacijskega centra. Več na www.delo.si.

Nadaljevanje gradnje predvidoma decembra

Gradnja islamskega versko-kulturnega centra zamuja približno dva meseca, je ob včerajšnjem obisku gradbišča skupaj z ameriškim veleposlanikom Josephom A. Mussomelijem priznal mufti Nedžad Grabus. Islamska skupnost je sprva predvidevala, da bo projekt stal 12 milijonov evrov, a se je izkazalo, da bo dražji. Zaradi podražitve trenutno pripravljajo optimizacijo in racionalizacijo projekta. Šele ko bo ta končana, bo mufti imel podatek, koliko jih bo na koncu stal center. Več na www.dnevnik.si.

Kaos med taksisti ni od včeraj

Da taksisti pokrivajo izgube iz žepov svojih potnikov, je pisalo v enem od člankov v Delu z začetka osemdesetih. Anarhija v mestu je bil naslovljen neki drug. Da posebni izpiti še niso izboljšali taksi službe, se je pisalo leta 1991. Raziskava avto-moto zveze je dvajset let pozneje pokazala, da je taksi služba v Ljubljani med najslabše urejenimi v Evropi. Več na www.delo.si.

Ministrstvo o taksi službi: »Perečo problematiko intenzivno proučujemo«

»Vseh zlorab v avtotaksi dejavnosti ni mogoče preprečiti zgolj s spremembo predpisa,« opozarjajo na občini po tem, ko je inšpekcijska služba odkrila nekaj vozil, ki so sicer opremljena z ustreznimi občinskimi nalepkami, vendar opravljajo prevoze brez zahtevanih dovoljenj. Več na www.delo.si.

Lisice: Ne pogrešajo jih ne vozniki ne redarji

Leto in pol je minilo, odkar so vozniki v Ljubljani varni pred lisicami – jasno, tistimi za priklepanje nepravilno parkiranih vozil. A ne pogrešajo jih niti na mestnem redarstvu, kjer pravijo, da so glede na preteklo uspešno delo v zadnjih petih letih dosegli višjo raven upoštevanja in spoštovanja cestnoprometnih pravil, predvsem na področju nepravilnega parkiranja. Zato, poudarjajo, uporaba lisic v tem trenutku ne bi pomenila dodane vrednosti pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu. Več na www.dnevnik.si.

Rožna dolina: Župan po volitvah obrnil ploščo

Krajani Rožne doline si na ulicah pred svojimi domovi ne želijo parkomatov. Ljubljanski župan jim je pred volitvami obljubil, da bo občina parkomate z ulic, na katerih si jih večina stanovalcev ne želi, odstranila, a po volitvah si je očitno premislil. Več na www.dnevnik.si.

Na Brdu prodani že slabi dve tretjini stanovanj

V drugem izboru kupcev stanovanj na Brdu je Stanovanjski sklad RS razdelil 59 stanovanj. Od ponujenih 342 enot mu jih torej »na zalogi« ostaja še dobra tretjina, namreč 130. Zanimanje za stanovanja torej je, javnost pa ne razume, zakaj sklad svoje ponudbe ne postavi na ogled. Več na www.delo.si.

Oskrbovana stanovanja sklad prodaja v paketu

V drugem krogu prodaje stanovanj v soseski Zeleni gaj je republiškemu skladu uspelo prodati še 59 stanovanj. Če temu prištejemo še 153 stanovanj, ki jih je sklad prodal v prvem krogu, je približno dve tretjini soseske že razprodane, je bil zadovoljen direktor sklada Žiga Andoljšek. Sklad bo nemudoma nadaljeval prodajo, saj bo že danes ob 12. uri objavil prečiščen seznam preostalih 132 stanovanj, kupci pa bodo svoje vloge za nakup lahko oddajali vse do 29. novembra. Več na www.dnevnik.si.

V glavnem mestu, pa brez kanalizacije

Prebivalci Hruševske ulice in Litijske ceste, ki naj bi se od smrdljivih greznic končno poslovili ob obnovi Litijske ceste, bodo na ta trenutek očitno še čakali, saj do odpiranja ponudb za izbiro izvajalca, ki je bilo predvideno za konec oktobra, sploh ni prišlo. Na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so pojasnili, da je podjetje Strabag že pred koncem zbiranja ponudb vložilo zahtevek za revizijo na razpisno dokumentacijo. Več na www.dnevnik.si.

Vesolje nad nami, kategorični imperativ v umetniku

Bliža se praznični čas in Ljubljana bo spet zažarela v tisočerih lučkah. Središče mesta že več let krasijo umetniška dela Zmaga Modica. Natančneje bodo kometi, planeti, lune in meteoriti pa spermiji in jajčeca ter njihove stilizirane geometrijske izpeljanke letošnjega decembra praznovalce na Prešernov trg pospremili že 16. leto po vrsti. Več na www.delo.si.

Ljubljanapolis: Z Varjo Močnik o filmu v mestu in mestu v filmu

Mesto lahko poznamo kot lasten žep, a nas, ko ga vidimo na velikem platnu, vedno znova preseneti. S fotogeničnostjo, živahnostjo ali surovostjo. O filmu v mestu in mestu v filmu smo se pogovarjali z novo urednico filmskega programa v Kinoteki in filmsko selektorico festivala Kino Otok Varjo Močnik. Več na www.delo.si.

Evropski denar za neudobno kolesarjenje

V mestih, ki spodbujajo kolesarjenje, pa tudi nova navodila v nekaterih slovenskih mestih gradnjo kolesarskih stez, ki se dvigajo in spuščajo ob uvozih na dvorišča, odsvetujejo, če ne prepovedujejo. Pri nas pa sodoben projekt ustavi posameznik. Več na www.delo.si.

Stanovanja v “dvojni” lasti je težko prodati

Občina Kamnik je še vedno zemljiškoknjižna oziroma formalnopravna lastnica več stanovanj v večstanovanjskih stavbah, ki so že leta v tuji (dejanski) lasti in posesti, so na občini ugotovili pri zadnjem pregledu občinskega premoženja. Gre za stanovanja v večstanovanjskih stavbah, ki so jih pozabljivi lastniki kupili pred več leti ali celo desetletji in po izdelavi etažnih načrtov za večstanovanjske stavbe »pozabili« urediti tudi zemljiškoknjižni prepis. Več na www.dnevnik.si.

Še sedem let poceni smeti

V skladu z lani pridobljenim okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD) so občine Trebnje, Mokronog – Trebelno, Mirna in Šentrupert naposled začele graditi novo odlagalno polje na deponiji Globoko, s čimer bodo svojim prebivalcem za nadaljnjih sedem let zagotovile poceni odlaganje smeti. Več na www.delo.si.

»Ko postane prenevarno, je hišo treba prepustiti vodi«

»Šele danes, ko ni dežja in se je vse nekoliko umirilo, se prav zavedam, kaj vse smo doživeli v tednu dni,« nam je danes dejal eden izmed lastnikov poplavljenih hiš v Loški dolini. Zaradi umiritve položaja imajo gasilci in civilna zaščita kratek čas za razmislek, kako naprej, če se bodo uresničile napovedi o ponovnem dežju. Več na www.delo.si.

Skozi Bač teče reka, v Koritnicah ogroženih 29 objektov

Po odločitvi sredi današnjega dneva, ki sta jo sprejela ilirskobistriška civilna zaščita in župan Emil Rojc, so popoldne prekopali cesto Bač-Koritnice in zasuli cesto Koritnice – Knežak, s čimer naj bi vodo, reko, ki teče proti in skozi Bač v dveh dneh preusmerili na polje, vode, ki izvirajo sredi Bača, pa naj bi požrla kanalizacija. Kot pa nam je povedala Špela Sedmak, ki v Koritnicah koordinira reševanje, z 29 potopnimi in motornimi črpalkami iz 24 gospodarskih in stanovanjskih objektov prečrpavajo vodo iz kleti. Več na www.delo.si.

Komunala skriva podatke o milijonih

Kredibilnost vodstva kranjske Komunale je že pol leta na izpitu. Marca so najavili podražitev odvoza smeti za gospodinjstva v povprečju za skoraj sto odstotkov. Ker so občine lastnice uprle, s podražitvijo ni bilo nič. Od kod torej direktorju Evstahiju Drmoti sposobnost, da kljub zavrnjenemu posegu v denarnice občanov komunalno podjetje posluje nemoteno? Več na www.dnevnik.si.

Namesto ovc na planinah ostajajo le zveri

Še pred osmimi leti se je na planinah na zgornjem Gorenjskem paslo okoli 3000 ovc, letos le še 1800. Rejci pašo opuščajo zaradi napadov zveri in predvsem zaradi izgubljenih živali, za katere ne morejo uveljavljati odškodnin, pri tem pa opozarjajo na spreminjanje kulturne krajine zaradi zaraščanja planin. Več na www.delo.si.

Nujna pomoč bo na enem mestu

V parku pred stavbo novomeške kirurgije so delavci idrijskega Kolektor Kolinga s podizvajalci začeli podirati drevje in pripravljajo teren za gradnjo urgentnega centra. Med zadnjimi v državi bo končan do začetka prihodnje jeseni. Nov novomeški urgentni center je eden od desetih, ki bodo postavljeni z večinskim deležem evropskega denarja. Prvi je v začetku tega tedna začel delo v Brežicah, gradnja novogoriškega še ni stekla, preostali bodo po podatkih ministrstva za zdravje končani med letošnjim decembrom in oktobrom v prihodnjem letu, zadnja dva v Izoli in Novem mestu. Novomeška naložba je vredna malo več kot šest milijonov evrov, od katerih so štirje milijoni evropskega denarja, milijon bo prispevala država, malo več kot milijon pa novomeška bolnišnica. Več na www.delo.si.

 

Češki Carbo Tech bi za pol leta najel Termoelektrarno Trbovlje

Informacija iz trboveljske termoelektrarne (Tet) o »kupcu iz Evrope«, ki bi prevzel 125-megavatni blok, očitno ni bila povsem iz trte zvita. Blaž Košorok, prvi mož Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE), ima ponudbo češkega podjetja – po naših informacijah Carbo Techa iz Ostrave -, ki ima energent ter je pripravljeno Tet najeti za pol leta in začasno zaposliti okrog 80 ljudi. Več na www.delo.si.

Porabljeni milijoni, otroci pa se igrajo na strehi

Močno dotrajani, čez 40 let star brežiški otroški vrtec, ki so ga poleg pomanjkanja prostora bremenile še azbestne stene in streha, je z letošnjim šolskim letom na isti lokaciji nadomestil nov, 5,6 milijona evrov vreden objekt, za katerega so v Brežicah 2,24 milijona evrov pridobili iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Odgovornim na občini vseh malčkov z nekdanjih petih lokacij kljub temu ni uspelo spraviti na eno, saj trije oddelki še naprej ostajajo v prostorih bližnjega stanovanjskega bloka na Maistrovi ulici. Več na www.dnevnik.si.

Malo upanja za ohranitev kozolca

Zgodbi o enojnem stegnjenem kozolcu, ki v neposredni bližini našega največjega mednarodnega mejnega prehoda Obrežje pozdravi vse, ki vstopajo v Slovenijo, in jim da vedeti, da prihajajo v deželo kozolcev, kjer te predstavnike izvirne slovenske stavbne dediščine štejemo v tisočih primerkih, še ni videti konca, ga je pa mogoče slutiti. Več na www.dnevnik.si.

Smučarsko sezono na Pohorju bo zagotovilo avtobusno podjetje

Mestni svet je na izredni seji potrdil spremembe več odlokov in s tem prenesel koncesije za žičniške naprave na Pohorju na javno avtobusno podjetje Marprom. Ta se je že lotil vzdrževalnih del, v kar naj bi vložil blizu 200.000 evrov. Mestni svet se je strinjal še s tem, da žičniške naprave na Mariborskem Pohorju postanejo last občine. Več na www.delo.si.

Bitka za spomenik, ki se (morda) ruši

Rakuschev mlin, ki je od leta 2002 zaščiten kot spomenik lokalnega pomena, je zgorel dan po lokalnih volitvah. Od takrat je minilo šest tednov, ministrstvo za kulturo pa še rešuje vlogo Mestne občine Celje za rušitev kulturnega spomenika. Občina je izvedla tudi razpis za rušenje in po neuradnih podatkih izbrala celjski Remont. Ministrstvo je celjsko občino pozvalo k dopolnitvi vloge, in če bo sledilo priporočilom celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, rušenja vsaj v celoti ne bo dovolilo. Več na www.delo.si.

Del Dravinjske doline z novo kanalizacijo in čistilnimi napravami

Občini sta v projektu, ki je stal 12,7 milijona evrov, dobili več kilometrov kanalizacije in vsaka svojo čistilno napravo, ki je v Slovenskih Konjicah za zdaj le tretjinsko zasedena. Konjiški čistilni napravi se izteka poskusno obratovanje, zreška bo začela redno obratovati decembra. Več na www.delo.si.

Romi in krajani zakopali bojne sekire

Romska družina Koprivšek, ki po izselitvi iz za rušenje predvidene hiše na Mariborski cesti že živi v po požaru prenovljeni hiši v Trnovljah, nima težav s sosedi, ki so najbolj nasprotovali njihovi naselitvi. V celjski občini pa še iščejo nov dom romski družini Šarlija. Več na www.delo.si.

Na Muti se bojijo dodatne podražitve

V Dravski dolini je gradnja infrastrukture v okviru več kot 37 milijonov evrov vrednega projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju reke Drave skoraj pri koncu. Pet občin bo skupaj dobilo 34 kilometrov nove kanalizacije ter čistilne naprave za 18.000 gospodinjstev, a s poskusnim obratovanjem zamujajo. Več na www.delo.si.

Do Velenja še bolj po polžje

Na glavni cesti med Arjo vasjo in Velenjem se je samo minulo soboto zgodilo šest prometnih nesreč. Pet se jih je končalo z lažjimi telesnimi poškodbami in zvito pločevino, ena, ki se je zgodila v večernih urah v Črnovi, pa s hudimi. Hudo je bila poškodovana 46-letna voznica, v katere avtomobil je trčila 34-letnica, ki je v desnem ovinku zapeljala na nasprotni vozni pas. Promet na omenjeni cesti je bil zaradi teh nesreč zelo oviran, nekaj časa je bila cesta tudi zaprta, Šaleška in Koroška pa zato skoraj odrezani od preostalega dela Slovenije. Več na www.dnevnik.si.

Korošci bodo pripravili svojo strategijo

Koroški župani in gospodarstveniki bodo odslej v zvezi s projektom tretje razvojne osi nastopali združeno, v regijskem razvojnem svetu. V prizadevanja za ustrezno cestno povezavo se vključuje tudi Regionalna razvojna agencija (RRA) Koroška. Ta je pripravila svojo strategijo razvoja koroških cest, ki ne temelji le na količini prometa, temveč tudi na drugih dejavnikih, zaradi katerih Koroška hitro cesto nujno potrebuje. Več na www.delo.si.

Prostorski načrt bi popravili, ne razveljavili

»Najslabše bi bilo, če bi ustavno sodišče razveljavilo uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za Luko Koper, saj bi se pristanišče vrnilo s prostorskimi načrti za osem let nazaj,« je za Delo povedal ankaranski župan Gregor Strmčnik po včerajšnjem prvem uradnem »spoznavnem« srečanju s predsednikom uprave Luke Koper Dragomirjem Matićem. Več na www.delo.si.

Sodišče zavrnilo zahtevo za ničnost pogodbe o zemljiščih za golf igrišče v Sečovljah

Koprsko okrožno sodišče je zavrnilo tožbo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki je zahtevalo ugotovitev ničnosti pogodbe o oddaji in prodaji zemljišč za igrišče za golf v Sečovljah iz leta 2005. V skladu že napovedujejo pritožbo, poročajo mediji. Več na www.dnevnik.si.

Na obrobju Dunaja nastaja mešanica mesta v mestu

Na območju nekdanjega dunajskega letališča Aspern nastaja nova soseska Aspern Seestadt. Prvi gradbeni stroji so na gradbišču zabrneli pred letom dni, v novi soseski, ki bo ob koncu imela podobo mesta v mestu, pa že prebivajo prvi stanovalci. Ob koncu gradnje, predvidoma leta 2028, bo tam živelo okoli 20.000 stanovalcev.

 

Write a response

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zapri
IPoP © Copyright 2018. Vxe pravice pridržane Zasebnost Pravni zaznamki
Zapri