Skozi ožji center kmalu le z največ 30
Številni novi prometni znaki za (zdaj nižje) hitrostne omejitve in nekateri novi ukrepi umirjanja prometa v Maistrovi in Krekovi ulici so znak, da mariborski prometni uradniki ne počivajo. Četudi bi lahko nove prometne znake manj pozoren voznik, sploh tak, ki vozi “na pamet”, zlahka spregledal – kajti pri nas nelogično velja, da je velikost prometnega znaka premo sorazmerna z omejitvijo, namesto obratno. Več na www.vecer.com.
Protipoplavni ukrepi ne bodo izvedeni še nekaj let
Od zadnje poplave v Ljubljani sta minila dva tedna, a ji že grozi nova. Država in mesto v tem času nista naredila veliko, da bi vsaj omilila posledice morebitne nove poplave. Tokrat pa resno opozarjata prebivalce, naj poskrbijo za samozaščito in si pripravijo protipoplavne vreče. Več na www.delo.si.
Škodo zaradi poplav prijavite do 14. novembra
Tudi po tokratnih poplavah lahko občani nastalo škodo prijavijo na četrtnih skupnostih MOL ali na oddelku za zaščito, reševanje in civilno obrambo. Prijave sprejemajo do 14. novembra, nanašati pa se morajo na škodo na stanovanjskih objektih, ki so jo povzročile poplave med 21. in 24. oktobrom. Več na www.delo.si.
Namesto da bi ob nakopičenih težavah v vodarstvu odpravili vsaj tiste, ki ne zahtevajo posebnega napora, na ministrstvu za okolje in prostor raje obljubljajo, kako bo v prihodnosti bolje… Medtem pa poplave grozijo že skoraj vsak mesec. Več na www.dnevnik.si.
Kaj narediti in kako se zaščititi pred poplavami
Kot ugotavlja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, je v Sloveniji poplavno ogroženih približno 300.000 hektarov zemljišč (od tega več kot 200.000 hektarov zemljišč ogrožajo predvsem hudourniške poplave), kar predstavlja približno 15 odstotkov površine države. Pomembno je, da prebivalci vode ne podcenjujemo, tisti, ki bivajo na poplavno ogroženih območjih pa morajo biti pripravljeni, da bodo lahko ob poplavi hitro ukrepali. Več na www.vecer.com.
Tujim avtobusnim prevoznikom naj bi manj grenili življenje
Parlamentarni odbor za finance je danes obravnaval predlog novele zakona o DDV, o katerem so se ministrstva zaradi padca dveh vlad usklajevala skoraj dve leti. Državni zbor naj bi novelo sprejel še ta mesec, spremembe pa naj bi tuje avtobusne prevoznike izdatno razbremenile birokracije, zaradi katere se zdaj Slovenije množično izogibajo. Več na www.delo.si.
Tuji avtobusni prevozniki se izogibajo Slovenije
Mnogi tuji avtobusni prevozniki se že skoraj dve leti na veliko izogibajo Slovenije. Toliko časa se že ministrstvi za gospodarstvo in za finance neuspešno usklajujeta o spremembah zakona o dohodnini, ki predpisuje tudi zelo birokratski način obračunavanja DDV. Več na www.dnevnik.si.
S službenimi avtomobili nič več na zasebne poti?
Vlada namerava nekaj denarja privarčevati tudi tako, da bi nekaterim državnim uslužbencem odvzela pravico, da službeni avtomobil uporabljajo tudi v zasebne namene. A ker za zdaj nima natančnih podatkov, koliko je takšnih vozil in kolikšni so stroški zanje, ni jasno niti to, koliko bi s tem prihranili. Več na www.dnevnik.si.
Več časa za razpis kot za gradnjo objekta
Skoraj pol leta po tem, ko so pridobili gradbeno dovoljenje za gimnastično dvorano, je Šport Ljubljana vendarle objavil javno naročilo za izvajalca gradbenih del. Ker jim je ministrstvo zavrnilo prošnjo za podaljšanje roka, bi zaradi kratkih rokov lahko izgubili del odobrenih evropskih sredstev. Več na www.delo.si.
Milijonski obnovi ni videti konca
Obnova Kozolca na Bavarskem dvoru se vleče kot jara kača. Pred desetimi leti so s pročelja sneli kamnite plošče, ker so se te začele krušiti in ogrožati mimoidoče. Zdaj se je zapletlo z nujno obnovo mozaika. Lastnike je razburilo več kot dvakratno povečanje stroškov. Več na www.dnevnik.si.
Sosesko Polje III predodelili podizvajalcema
Stanovanjska soseska Polje, ki je bila zamišljena kot arhitekturno moderna soseska neprofitnih najemnih stanovanj, je zgodba, ki so jo in jo še vedno krojijo propadla ali propadajoča gradbena podjetja. Trenutno sta največja problema že leta 2005 zgrajena soseska Polje I, kjer je v šestih stolpičih 78 stanovanj, in soseska Polje III s 148 mestnimi stanovanji. Pri prvi je sporno to, da je po vsega devetih letih treba izvesti temeljito sanacijo fasadne izolacije in obrob, pri drugi pa se zaradi verižnega stečaja izvajalskih podjetij iz skupine Begrad postavlja vprašanje, kdo, kako in kdaj bo dokončal finalna gradbena in obrtniška dela. Več na www.delo.si.
Občina v lov na zasebnega partnerja
V prestolnici iščejo zasebnega partnerja, ki bi vložil svoj denar v obnovo prvega slovenskega civilnega letališča, v zameno pa bo lahko upravljal bodoči gostilno in trgovino. Mestna občina Ljubljana je končno objavila javni razpis za izbor zasebnega partnerja pri projektu obnove starega ljubljanskega letališča v Mostah. Zainteresirani ponudniki imajo do 4. decembra čas, da se prijavijo na razpis. Več na www.dnevnik.si.
Muzej in restavracija na starem letališču v Mostah
Občina išče zasebnega partnerja, ki bo obnovil staro letališče v Mostah in tam med drugim uredil muzej slovenskega letalstva. Za obnovo bo po ocenah potreben dober milijon evrov, sodelovanje v projektu pa zanima družbo BTC. Več na www.delo.si.
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je na ponovljeni javni razpis za gradnjo soseske na Dolgem mostu in javne infrastrukture dobil sedem pravočasno oddanih ponudb. Po dveh krogih pogajanj, ki jih je sklad ob prisotnosti ljubljanskega župana Zorana Jankovića izvedel nemudoma po odpiranju ponudb, je najnižjo ponudbo oddala novomeška družba CGP. Ta je ponudila, da bo vsa gradbena dela in pripravo 30 zapisnikov o ugotovitvi vrednosti stanovanj opravila za nekaj manj kot 2,54 milijona evrov. Več na www.dnevnik.si.
Občini manjka še skoraj pol zemljišč
Nov center za zaščito in reševanja bi Ljubljana rada imela že leta 2018, a mestni občini manjka še devet tisoč kvadratnih metrov površin. Eden izmed lastnikov je tudi prekanjeni poslovnež Jože Anderlič. Več na www.dnevnik.si.
Jelka Zorn: Da bi si oblast podredila Rog in Metelkovo? Sledil bi silovit odpor
»Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje,« piše že v prvem členu deklaracije o človekovih pravicah. A ko črka na papirju zaživi, se, kot pravi Jelka Zorn s fakultete za socialno delo – izprazni. Več na www.delo.si.
Pet Plečnikovih del predlaganih za Unescov seznam
Pet del arhitekta Jožeta Plečnika je predlaganih za uvrstitev na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Na ministrstvu za kulturo, ki vodi postopke, pravijo, da je natančen seznam Plečnikovih del te serijske nominacije odvisen od končne uskladitve s partnerji. Več na www.delo.si.
Pričakovali so veliko, iztržili pa bore malo
Poskusi občine, da bi z nižjimi izklicnimi cenami na dražbah svojih nepremičnin pred iztekom leta dobila še nekaj prihodkov, so precej neuspešni. Na včerajšnji javni dražbi šestih poslovnih prostorov je prodala le enega in namesto pričakovanih 656 tisoč evrov iztržila zgolj dobrih 47 tisočakov. Več na www.delo.si.
“Mostec je kot nekakšen temačen raj”
Če je bil pred desetletji Mostec priljubljen predvsem zaradi knajpanja, potke in poti na tem območju zdaj dobro poznajo številni rekreativci in sprehajalci, ki se predvsem v poletnih mesecih zatečejo v prijetno senco tamkajšnjih drevesnih krošenj. Več na www.dnevnik.si.
Vsak »taksi LJ« ni vreden zaupanja
Na mestnem inšpektoratu so ugotovili, da eno vozilo, ki je sicer opremljeno z ustrezno občinsko nalepko, opravlja prevoze brez zahtevanih dovoljenj, in to čeprav je župan ob letošnji še četrti spremembi odloka zagotovil, da bo ljubljanski taksi »vreden zaupanja«. Več na www.delo.si.
V BS3 ponovno vre zaradi zapornic
Družba SPL je v soseski BS3 začela preizkušati vstopno-izstopni sistem za osebna vozila, ki bo omejeval dostop nestanovalcem. Kdaj bo zaživel, niso natančno napovedali, a nasprotniki že napovedujejo srdit boj proti parkirnim zapornicam. Več na www.dnevnik.si.
Na Jesenicah bodo odprli islamski center
Na Jesenicah bodo ob 18. uri odprli prostore prvega izobraževalnega centra Islamske skupnosti v Sloveniji, povabljene goste pa bo pozdravil tudi mufti Nedžad Grabus. Z otvoritvijo centra so po treh letih dokončali več kot en milijon evrov vreden projekt, za katerega je dobršen del denarja prispevala vladna fundacija Kuwait public awqaf (zbira donacije in jih namenja za razvoj civilizacije in kulture). Več na www.delo.si.
Islamska skupnost na Jesenicah slovesno odpira izobraževalni center
Islamska skupnost v Sloveniji bo danes pozno popoldne pripravila slovesen sprejem ob odprtju izobraževalnega centra na Jesenicah, ki je prvi tovrstni objekt v Sloveniji. Vsebuje dve sodobni predavalnici, 25 hotelskih ležišč in sodobno opremljeno restavracijo, ki bo odprta za javnost. Zbrane na slovesnosti bo nagovoril mufti Nedžad Grabus. Več na www.dnevnik.si.
Na Špajzo v Radeče po pridelke z domače zemlje
Radeškim pridelovalcem hrane in mojstrom obrti se na Starograjski ulici v pol leta obeta nov »distribucijski kanal«: tržnica, ki je Radečani v klasičnem smislu doslej niso poznali. Tako imenovana špajza bo priložnost za male lokalne kmete, da trgu ponudijo na domači zemlji pobrane »presežke«, Radečani pa računajo na boljšo preskrbo z lokalno pridelano hrano. Te je na posavskih tržnicah komaj kakšna desetina. Več na www.delo.si.
“Plažo” uredili napol, plačali v celoti
Občina Kočevje je pred štirimi leti in pol ob južni obali Rudniškega jezera zgradila niz enajstih lesenih pomolov, namenjenih predvsem privezovanju malih jadrnic in kopalcem. Potem se je lotila še urejanja jugovzhodnega dela obale. Poleti pred dvema letoma je objavila javni razpis za ureditev 70 metrov dolgega dela obale in priobalnega pasu. Izbrani izvajalec naj bi vzporedno z obalo zgradil 21,5 metra dolg in tri metre širok leseni pomol, na glavni plaži zgradil dve terasi, uredil dno priobalnega dela do globine 1,7 metra in uredil brežino. A razen dveh lesenih teras in delno urejene brežine na in ob omenjenem delu obale Rudniškega jezera ni ničesar. Podjetje Obnova pa je kljub temu za dela dobilo le 3000 evrov manj, kot je znašala vrednost naročila. Več na www.dnevnik.si.
Mariborski radarji: Iskra Sistemi terjajo odškodnino
Že več kot poldrugo leto so v Mariboru odklopljene vse stacionarne naprave za merjenje hitrosti v cestnem prometu. Več milijonov evrov vredne naprave samevajo ob cestiščih, kjer občasno postanejo tudi žrtve vandalizma. Njihov lastnik Iskra Sistemi za zdaj ni pokazal interesa, da bi jih odstranil in odpeljal. Več na www.dnevnik.si.
Iskra od mariborske občine za radarje terja 12,8 milijona evrov
Podjetje Iskra, ki je pred dobrima dvema letoma v Mariboru v sklopu javno-zasebnega partnerstva z mestno občino pod takratnim vodstvom Franca Kanglerja namestila radarje za merjenje hitrosti in s tem sprožila proteste Mariborčanov, je na mariborsko okrožno sodišče vložilo 12,8 milijona evrov visoko odškodninsko tožbo, piše današnji Večer. Več na www.dnevnik.si.
Občine bi bile graščakinje, manjkajo gradovi
Državni gradovi so naprodaj, zasebnega lastnika pa je dobila le graščina Socka. A pri njej zavod za varstvo kulturne dediščine ugotavlja, da lastnik opravlja dela brez njihove vednosti. Nekaj kilometrov stran si občina Dobrna že skoraj desetletje neuspešno prizadeva za lastništvo gradu, za katerega imajo ne le načrte, ampak so imeli tudi že soinvestitorja. Nimajo pa denarja, da bi grad kupili ali obnovili sami. Več na www.delo.si.
Šentjurčani so polepšali značilno mestno veduto z evropskimi sredstvi
V šentjurski občini so končali drugo fazo urejanja Zgornjega trga v trškem jedru, ki daje mestu značilno veduto. V okviru projekta, ki ga je delno financirala Evropska unija, je bil povsem obnovljen objekt v Ulici skladateljev Ipavcev št. 30. V občini so za izvedbo projekta pridobili skoraj pol milijona evrov sofinancerskih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt so izvedli v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007−2013. Več na www.delo.si.
Smeli načrti ruskega kupca so se izjalovili
Da papir prenese vse, dokazuje tudi nakup Rimskega vrelca v Kotljah. Pred tremi leti ga je na razpisu kupil ruski zdravnik in poslovnež Musa T. Abidov, tudi lastnik ljubljanskega inštituta za imunopatologijo, ki je, tako se je zavezal v kupoprodajni pogodbi, nameraval iz propadajočega turističnega objekta ustvariti dobičkonosen mednarodni medicinsko-rehabilitacijski center in smelo napovedoval, da bo v obnovo vložil najmanj 2,3 milijona evrov. A je vse ostalo le pri obljubah, smeli načrti pa mrtve črke na papirju. Več na www.dnevnik.si.
Razvojni program Pokolpje − za povečanje brezposelnosti
Program Pokolpje, ki ga je vlada sprejela leta 2011 in ki naj bi do leta 2016 spodbudil razvoj ter zaposlovanje v sedmih kočevskih in belokranjskih občinah, ni uspešen. Namesto da bi bili na polovici že vidni rezultati, se je v tem času brezposelnost s 16,2 povečala na 20,8 odstotka, uresničenega pa je bilo le 7,2 odstotka vrednosti programa. »Največja težava je, da se izvaja le delno,« pravi črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič. Več na www.delo.si.
Soča je ostala zakladnica kljub dežju
Glede na slabo vreme v pravkar končani plovbni sezoni na Soči in njenih pritokih je uspeh domačih raftarjev, da so ponovili lanske rezultate. Za zdaj nepopolni podatki kažejo na najmanj 145.000 evrov prihodkov od prodaje plovbnih dovolilnic. Več na www.delo.si.
Nekdaj ponos, danes sramota Posočja
Hotel Kanin z bazenom in novim centrom dobrega počutja je zaprt od lanskega oktobra, od februarja letos pa je v stečaju tudi družba Hit Bovec. Za hotel so se kupci zanimali, toda posla niso sklenili, češ da naj bi ponudili premalo denarja. Zdaj hotel propada, vse manjša pa je tudi njegova vrednost. Več na www.dnevnik.si.
Predor Markovec bodo zastražili
V predoru Markovec že gorijo luči in prometna signalizacija, nameščeni so zvočniki, stene so prepleskane, dela so končana. Toda cesta skozi predor morda še eno leto ne bo na voljo. Do tedaj bo treba predor strogo varovati, nam je včeraj povedal nadzorni inženir z DRI Franc Likar. Več na www.delo.si.
Čakajo samo še sneg, a večina z zanko okoli vratu
»Večina žičničarjev je zadolženih. Če banke ne bodo popuščale, bo lahko kakšen smučarski center propadel še pred zimo ali med njo,« je opozoril predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Srečko Jesenšek. Več na www.delo.si.
Občine končno do državnega denarja
Projekt čiščenja odpadnih voda v porečju Soče je vreden skoraj 50 milijonov evrov in tako doslej največji evropski projekt v goriški regiji. Iz kohezijskega sklada bo priteklo nekaj več kot 28 milijonov evrov, 7 milijonov bo občinskih sredstev, 14 milijonov pa bo primaknila država. Medtem ko gradnja poteka skoraj po načrtih, pa se zatika pri vračanju 4,4 milijona evrov, ki so jih občine »posodile« državi za plačilo izvajalcem. Kot je povedal vodja projekta Mitja Gorjan iz družbe Vodovodi in kanalizacija, se je pri vračanju denarja zataknilo zaradi kadrovskih težav na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. »Vsaj tako so nam zatrdili na ministrstvu. Občinam zdaj vračajo denar, tako da naj zaradi tega ne bi bila nobena v likvidnostnih težavah,« pravi Gorjan. Več na www.dnevnik.si.
Lokalno sodelovanje prinaša delovna mesta
Luigi Bistagnino iz Politehniške univerze v Torinu je nasprotnik globalizacije, katere glavni cilj je dobiček. Zagovarja lokalno sodelovanje, lokalno proizvodnjo, poštena plačila za vse udeležene in zadovoljstvo prebivalcev. To prinaša tudi delovna mesta. Več na www.delo.si.